pa
| Narečne oblike | |
| Pomenski del |
Razlagapa
I.
Razlaga1. |za izražanje nasprotja s prej povedanim|
Zglediȯbeˈčaːla je, pa ˈniː pˈrišla
zˈnaːla je, pa je (ˈseglix) dȯˈbiːla sˈlap ˈrẹːt
ˈtėːga tė ne ˈdaːn, ˈuːnȯ pa ˈdaːn
Razlaga2. |za izražanje nepričakovanega|
Zgledˈtakȯ mˈlaːt, pa ˈveč kˈraːde
Razlaga3. |za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega|
Zgledvˈrọːč, pa ne pˈreːveč
Razlaga4. |za krepitev prislova, ki uvaja zadnji člen zaporedja|
Zglediˈiše dˈvakrat zaˈmaːxnen, pa gˈrẹːn
ˈse ga je bȯˈl’ėːlȯ, ˈnaːi̯bȯl’ pa ˈxr̥bat
ˈse sȯ gȯvȯˈriːle, ˈnaːi̯več pa ˈoːna
Razlaga5. |za izražanje
a) vzročno-posledičnega razmerja|
Zgledˈpaːr ˈdinarjef je ˈdȯːbȯ, pa ˈmiːsl’ė, da je ȯbȯˈgaːtȯ
b) pogojno-posledičnega razmerja|
Zgledda sȯn ˈtẹːkȯ, pa bė vˈjẹːu̯ au̯tȯˈbuːs
c) dejstva, kljub kateremu se dejanje prejšnjega stavka uresniči|
Zgledˈeːŋkr̥t ga je ˈviːdȯ, pa sė ga je zaˈmẹːrkau̯
II. in
Razlaga1. |za vezanje dveh istovrstnih členov|
Zgledkˈrėx pa ˈviːnȯ, v ˈriːtė ˈfiːnȯ
Razlaga2. |za vezanje dveh sorodnih pojmov v pomensko enoto|
Zgledˈsȯn pa cˈja, pa ˈdaːn pˈrọːi̯de
III. in
Razlaga1. |za vezanje dveh stavkov, ki izražata sočasnost ali zaporednost|
Zgledaˈzẹːla je pa pˈroːšla
nizko ˈmȯːčė pa ˈžerė! molči in jej
Razlaga2. |za izražanje intenzivnosti dejanja|
Zgledˈsȯmȯ ˈčaːkat pa ˈčaːkat je tˈrėːba
Razlaga3. |za izražanje namena|
Zgledpˈriːdė pa pr̥ˈnesė ˈtȯbaːk!
| Besedne zveze |
ˈtėːga tė ˈne daːn, pa ˈkoːnc izraža odločnost, nepopustljivost
ˈsaː pa ˈmaš, kaː ˈniːsė ˈdaːu̯ ˈmera izraža privoščljivost
| Dodatni podatki |
Gleja vez.
Glejali vez.
Dostopnost