1. izraža, da govorec občuti veselje, navdušenje»Jupi!« je zavriskal in planil iz postelje. Njegov pes se je pri priči nalezel veselja. Danes nismo imeli šole. Jupi! Prvi letošnji sneg. Jupi! Smučanje, sankanje ali pa kopanje v snegu.
1.1. ironično izraža, da govorec česa ne odobrava, je nezadovoljen s čimTeden se je dobro začel, ni kaj. Verjetno v nadaljevanju lahko pričakujem neuspešno opravljen izpit, vsaj eno maratonsko sejo in kakšno migreno ali dve. Jupi!
2. kot samostalnik, ekspresivno izraz veselja, navdušenjaPlesal je z mnogo nepotrebnimi koraki in poskoki; in od časa do časa je izustil divji »jupi«.
1. izraža, da govorec občuti veselje, navdušenje»Jupi!« je zavriskal in planil iz postelje. Njegov pes se je pri priči nalezel veselja.
1.1. ironično izraža, da govorec česa ne odobrava, je nezadovoljen s čimTeden se je dobro začel, ni kaj. Verjetno v nadaljevanju lahko pričakujem neuspešno opravljen izpit, vsaj eno maratonsko sejo in kakšno migreno ali dve. Jupi!
2. kot samostalnik, ekspresivno izraz veselja, navdušenjaPlesal je z mnogo nepotrebnimi koraki in poskoki; in od časa do časa je izustil divji »jupi«.