bežanje -a
samostalnik srednjega spola
RAZLIČICE IZTOČNICE: bežanje, bežane
USMERJEVALNA REKONSTRUKCIJA NAGLASA: be'ža:nje/'be:žanje -a FREKVENCA: 16 pojavitev v 6 delih
VIRI: TO 1564, TPs 1566, JPo 1578, DB 1584, MD 1592, MTh 1603
Fuga. Germ. ein Flucht. Sclav. beſhanie MTh 1603, I,572
1. hitro umikanje iz strahu, pred nevarnostjo; SODOBNA USTREZNICA: bežanje
To beshanie Vegypsko deshelo, nyma nei bil lih en lagak krish JPo 1578, III,23a
1.1 umikanje iz neugodnih razmer
nih ſerce, miſſal inu vola, ſo polne hudih shely, neſpodobnih gardih lushtou, ſtraha, beshane inu trepetane utih teshkih nadlugah, inu uti Smerti TO 1564, 9a
2. umikanje z določenega mesta, položaja; SODOBNA USTREZNICA: odmikanje
Ako Zhlouek Vhudizheuo ſuetouanie priuoli inu Greh doperneſe, tako dobri Angel od niega beshi, ali odſtopi, inu to iſto beshanie, on sueliko shaloſtio ſtori JPo 1578, III,92a
3. kraj, prostor, kamor se kdo umakne; SODOBNA USTREZNICA: pribežališče, zatočišče
Te viſſoke gorre ſo tim dyuym koſom hbeshanu, Inu tu skalouie tim kunynom TPs 1566, 187b
4. v prislovni rabi, s predlogom izraža veliko hitrost
Sakaj vy nepojdete naglu vunkaj, inu nebote s'beshanjem hodili DB 1584, II,21b; po tuji prevodni predlogi quoniam non in tumultu exibitis nec in fuga properabitis? Vulgata, Iz 25,12
OBLIKE: – ed. im.: beža | nj/n | e; – rod.: bežane; – daj.: beža | nj/n | u; →
ZAČETNICA: prevladuje mala
1. hitro umikanje iz strahu, pred nevarnostjo; SODOBNA USTREZNICA: bežanje
1.1 umikanje iz neugodnih razmer
2. umikanje z določenega mesta, položaja; SODOBNA USTREZNICA: odmikanje
3. kraj, prostor, kamor se kdo umakne; SODOBNA USTREZNICA: pribežališče, zatočišče
4. v prislovni rabi, s predlogom izraža veliko hitrost
FREKVENCA: 16 pojavitev v 6 delih