bijenje -a
samostalnik srednjega spola
samostalnik srednjega spola
RAZLIČICE IZTOČNICE: bijejnje, bijene, bijenje
USMERJEVALNA REKONSTRUKCIJA NAGLASA: bi'je:nje -a 
FREKVENCA: 9 pojavitev v 6 delih
VIRI: TR 1558, DJ 1575, BH 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603
Slovarski sklop
Plaga. Germ. ein Streich/ ein Wunden. Sclau. tepejnie, bijejnie MTh 1603, II,275Pomen
1. udarjanje z namenom povzročati bolečino; SODOBNA USTREZNICA: tepenje Ta Drugi nega [Kristusa] Marter ie bil iſuuna na teleſſu kir ie koker en drugi bogi zhlouik .. ſapluuane, byene, tepene, gaishlane, ſternem Cronane, Cryshane inu to britko Smert, preterpil TR 1558, H2a
Verbera. Germ. ſtreich/ ſchläg. Sclav. tepejnie, bijeinie MTh 1603, II,687
Verbera. Germ. ſtreich/ ſchläg. Sclav. tepejnie, bijeinie MTh 1603, II,687
/ Kaj je ta sveit drusiga, kakor ta Pakal .. gdi niſhter drusiga nej, kakor .. ſherthje, pyanzhovanje .. byenje, mordranje? TPo 1595, I,45
/ kot slovnični zgled De Supino priore: ut, Coctum ego, non vapulatum dudum conductus ſum, h'kuhajnju nikar h'bijejnjn[!] ſem jeſt sdaunaj najét BH 1584, S36
1.1 besedni spopad; prepir
Tedaj ſe ta kreig sazhne, inu ſe vsdigne enu byenje inu ſhtritainje TPo 1595, I,109
2. (s čim) udarjanje s čim, kar ob dotiku povzroča (močne) glasove
en kouazh, ta mora per ſuoijm Nakoualu biti .. inu tu bijene skladouom mu vusheſsa napolni DJ 1575, 165-166
Oblike in zapis
OBLIKE: – ed. im.: b | ij/y | e | n/jnj/nj | e; – daj.: b | ij/y | e | jnju; – tož.: byeneZAČETNICA: mala
Avtorstvo: M. M.
Dostopnost