Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

bister -tra -o
pridevnik
USMERJEVALNA REKONSTRUKCIJA NAGLASA: 'bi:ster -tra
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih
VIRI: DJ 1575, JPo 1578, DB 1584, TPo 1595

Pomen

1. ki lahko opravi pot v kratkem času; SODOBNA USTREZNICA: hiter
Temuzh dèrshé ali ogin, ali Vejter, ali hiter Lufft, ali Svésde, ali biſtre vodé, ali Luzhi na Nebi, katere zhes Svejt goſpodujo, sa Boguve DB 1584, II,144a
/ Neſramui ſe tuoiga pregrisheina ſposnati, inu ſe biſtri vodi neſtaui super DJ 1575, 19 deroči
2. ki kaže veliko sposobnost nosilca za razmišljanje, spoznavanje, opazovanje; SODOBNA USTREZNICA: prodoren
Gdo je bil Biſtreishe modroſti od Ariſtotela? JPo 1578, II,75b
Kei ie vshe S. Duh Shulmeſtar, tu ie pogled nai biſtreishi, ſlishanie nai tannshe JPo 1578, III,58a;
Frazeologija
– – imeti bistre oči
dobro videti
Fui te bodi, de ti taku biſtre ozhy imaſh, inu vſaj ne moreſh takoviga velikiga bruna v'tvoim oku viditi? TPo 1595, II,149

Oblike in zapis

OBLIKE: nedol. obl. ž. ed. daj.: bistri; mn. tož.: bistre; primrk. ž. ed. rod.: bistree; mn. tož.: bystree; presež. m. ed. im.: najbistrei
ZAPIS SKUPAJ/NARAZEN: narazen
ZAČETNICA: prevladuje mala

Povezano geslo

PRIMERJAJ: bistro
Avtorstvo: J. N.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja