buhrati -am
nedovršni in dovršni glagol
nedovršni in dovršni glagol
RAZLIČICE IZTOČNICE: buhrati, vuhrati, uhrati
USMERJEVALNA REKONSTRUKCIJA NAGLASA: 'bu:hrati -am
FREKVENCA: 20 pojavitev v 7 delih
VIRI: *P 1563, JPo 1578, DB 1578, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603
Pomen
1. kdo; med kom posojati/posoditi na zelo visoke, oderuške obresti ali prodajati za zelo visoko, oderuško ceno Israelski Otroci neimaio mei ſabo buhrati, ni tudi eden drusiga sa laſt kupiti DB 1578, 107b
Ony mitta jemló .. ony buhrajo, inu edèn drusiga goluffajo, inu ſvojo lakomnoſt tribajo DB 1584, II,70a
Crajnſki. Buhrati Slovénſki oli Besjázhki. oshuro vseti DB 1584, III,CcIIIb
Deutſch. Wuchern. Latinè. foenerari. Windiſch. buhrati. Cr: oshuro vſeti. Italicè. dare ad vſura, impreſtare ad vſura MD 1592, V7b
Foeneror. Germ. Wuchern/ auff wucher außleyhen. Sclavo. buhrati. Carn. buhrati MTh 1603, I,554
Ony mitta jemló .. ony buhrajo, inu edèn drusiga goluffajo, inu ſvojo lakomnoſt tribajo DB 1584, II,70a
Crajnſki. Buhrati Slovénſki oli Besjázhki. oshuro vseti DB 1584, III,CcIIIb
Deutſch. Wuchern. Latinè. foenerari. Windiſch. buhrati. Cr: oshuro vſeti. Italicè. dare ad vſura, impreſtare ad vſura MD 1592, V7b
Foeneror. Germ. Wuchern/ auff wucher außleyhen. Sclavo. buhrati. Carn. buhrati MTh 1603, I,554
1.1 kdo; kaj, (na kom, nad kom, s čim) pridobivati/pridobiti premoženje s posojanjem na zelo visoke, oderuške obresti ali s prodajo za zelo visoko, oderuško ceno
Ne kradi ne vhrai ne norri, dobitak tiga deila vuſs ti ſgori *P 1563, 9
Vpapeshkih Liſteh ali Bullah ſtoij letako: Kateri ie kradel, rasbyal, buhral, inu pokriuici sadobil blago ta ga ima polouizo vto nyh Duhouno Skrinio vrezh JPo 1578, II,130b
nym danaſhni dan ſpet dajte .. ta ſtu dejl od denarjeu, od Shita, Moſhta, inu Olja, kar ſte nad nymi buhrali DB 1584, I,258a
TI némaſh na tvoim bratu buhrati, ni s'denarmi, ni s'ſhpisho, ni sovſém, s'zhim ſe more buhrati DB 1584, I,118a[=112a]
Kateri je vlakomnoſt priſhal, timu nej obena teſhka reizh, kir on vej vuhrati, de njemu ſtu, dvanajſt ali ſhtirnajſt slatih intereſſe ali vuhra neſſe .. njegova reizh bi cilu dobru ſtala, de bi on takoviga vuhra le veliku mogel sadobiti TPo 1595, I,221
Vpapeshkih Liſteh ali Bullah ſtoij letako: Kateri ie kradel, rasbyal, buhral, inu pokriuici sadobil blago ta ga ima polouizo vto nyh Duhouno Skrinio vrezh JPo 1578, II,130b
nym danaſhni dan ſpet dajte .. ta ſtu dejl od denarjeu, od Shita, Moſhta, inu Olja, kar ſte nad nymi buhrali DB 1584, I,258a
TI némaſh na tvoim bratu buhrati, ni s'denarmi, ni s'ſhpisho, ni sovſém, s'zhim ſe more buhrati DB 1584, I,118a[=112a]
Kateri je vlakomnoſt priſhal, timu nej obena teſhka reizh, kir on vej vuhrati, de njemu ſtu, dvanajſt ali ſhtirnajſt slatih intereſſe ali vuhra neſſe .. njegova reizh bi cilu dobru ſtala, de bi on takoviga vuhra le veliku mogel sadobiti TPo 1595, I,221
/ Aeruſcare. Germ. Finantz treiben/ baurnschinden/ allenthalben her gelt samlen/ vnd zuſamen kratzen. Sclav. drejti. Carniol. vuhrati MTh 1603, I,49-50
2. kdo hlepeti po bogastvu, dosegljivem s posojanjem na zelo visoke, oderuške obresti ali s prodajo za zelo visoko, oderuško ceno
my vidimo, de ta vegſhi dejl teh ludj uveliki ſhihroſti prebiva, de ne rodio .. veliku majne ſa greh derſhe, aku lih vnezhiſtoſti shivejo, lakomnujo, vuhrajo, lashejo, golufajo TPo 1595, I,230
Oblike in zapis
OBLIKE: – nedol.: bu/vu | hrati; – sed. ed. 3. os.: buhra; – mn. 3. os.: bu/vu | hrajo; – vel. ed. 2. os.: vhraj; – del. na -l m. ed.: buhral; – mn.: buhraliZAČETNICA: mala
Etimologija
GLEJ: buher
Avtorstvo: M. M.
Dostopnost