Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

cagati -am
nedovršni in dovršni glagol
USMERJEVALNA REKONSTRUKCIJA NAGLASA: 'ca:gati -am
FREKVENCA: 299 pojavitev v 31 delih
VIRI: TC 1550, TC 1555, TM 1555, TT 1557, TR 1558, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, MTh 1603

Slovarski sklop

Deutſch. Verzagen. Latinè. deſperare. Windiſch. zágati, lezati, s'dvojiti. Italicè. deſperarſi, mancar di speranza, gittar via ogni speranza MD 1592, R6b
Deſpero. Germ. verzweiffeln/ alle Hoffnung verlieren. Sclav. lezati, zagati. Carniol. zagati MTh 1603, I,415

Pomen

1. kdo/kaj; s prisl. določilom vzroka biti v stanju/priti v stanje, v katerem osebek ne vidi možnosti za rešitev iz težkega položaja; SODOBNA USTREZNICA: obupovati, obupati
Obtu kadar bomo mi terpeli inu to britko ſmert pred nami vidili, aku nas preuelik ſtrah, shaloſt inu trepetane obide, Taku ſatu nemamo zagati ne zbiulati oli rezhi, mi te praue Vere nemamo, Potehmal ſe ie tu vſem shlaht Suetnikom pergodilu, de ſo ſe tiga terplene inu ſmerti po naturi bali TR 1558, a3b
De ty ludy mislio inu menio, Ta zhlouik bo prauizhin inu Isuelyzhan, ſa volo ſuih laſtnih Dell inu ſaslushi tu odpuſzhane tih Grehou, ſa volo ſuiga laſtniga ſaslushena, Inu potehmal vſi ludy, dotle ſo vletim shiuotu, ta greh per ſebi inu vſebi pozhutio, obtu oſtano vtim zbuiulanu, ne mogo prou na Buga klyzati, zbiulaio, ſo vnemiloſti Boshy, na konzu zagaio inu pado vto vezhno Smert TO 1564, 12a
Inu bi [kananejska žena] bila gviſhnò zagala, da bi ijo ta vera ne bila kripila inu gori dèrshala KPo 1567, CXVI
Akobih vſega Sueta grihe naſebi imel, tako vuner nezhu zagat: Tamuzh moyega dobriga Paſtira Chriſtuſa sa vſe moye grehe hozhu poſtauiti JPo 1578, II,103a
Ali kateri ſe pobulſhajo, te on puſti, de v'miloſt prideo, inu te trudne on potroſhta, de nezagajo DB 1584, II,160a
Ampak kadar je ena maihina vera tukaj .. taku ony [maloverni] imajo eno pomuzh, de nikar cilu ne zagajo, teko hChriſtuſu, ga gori sbude, inu pegerujo njegove pomuzhi TPo 1595, I,111
/ Pridi meni hpomozhi, inu pomagai meni, de ſe ta Vera vmeni nemaie, tu vupaine nezaga, ta lubesan neomarsne TkM 1579, 129b
Vy danas greſte na boj supèr vaſhe Sovrashnike, vaſhe ſerce nezagaj, nebujte ſe, nevſtraſhite ſe, inu vam nebodi grosa pred nymi DB 1584, I,110b
Is takovih miſsal vſhe ta Troſht pride, de ta ſerza sa ſvojeh greihov volo ne zagajo, pred Bugom nikar ne beſhe, kakor pred Rabelnom ali enim Tyrannom TPo 1595, I,266
Sakaj ta beſseda ſtury fein krotke ludy, inu tiha veſsela ſerza, katera vbritkuſti ne zagajo, ni nepoterpeſhliva bodo TPo 1595, I,186
1.1 kdo; na kom/čem, v čem izgubiti/izgubljati upanje, prepričanje, da se bo uresničilo kaj zaželenega; SODOBNA USTREZNICA: obupati, obupovati nad kom/čim
Sano ſtako Vero/ more an kerſzhenik/ vtih nadlugah inu iſkuſhnauah ſtati inu obſtati .. de nekar/ ne zbiuulamo inu ne zagamo na Bugi/ inu na nega beſedi TC 1550, 209(112b)
En zhlouik uuelikih nadlugah .. ſe ne more ſobeno rizhio prou potroshtati, de na Boshy miloſti inu pomuzhi ne zaga TT 1557, g3a
Ravnò kakòr ti Doktorij alli Arcati na teim bolniku zagaio, kateri obene arznie ne more pàr ſebi ohraniti. Taku pàr tih nei ûpania, kateri beſedo Boshijo poſluſhaio inu ijo ſai ne ohranio KPo 1567, XCVIII
[grešen človek] na vſej ſvoji laſtni mozhy, delih, brumi inu ſvetuſti, inu na vſiga Svitá pomuzhi cillu zaga: ampak le na ſamimu Iesuſu Criſtuſu nezaga DB 1584, I,bIIa
/ Kateri vſhe Moiseſsa inu te Preroke taku poſluſha, ta bode nerpoprej vſvojem lebni ali shiulenju, dellih inu premoſheinju zagal, inu ſe bode le letiga ſeimena troſhtal TPo 1595, II,122
2. kdo; pred čim čutiti strah pred kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: bati se
vſaki otmi ſvojo Dusho, pred tém slobnim ſerdom tiga GOSPVDA, de kej vaſhe ſerce mehku nepoſtane inu de ne zagate pred tém krizhanjem, kateru ſe bode v'Desheli ſliſhalu DB 1584, II,54a
/ ali njemu [kralju] nebo taku druguzh ratalu, kakòr pèrvizh. Sakaj supèr njega bodo Barke is Kitima priſhle, de bo zagal inu ſe bo moral nasaj vèrniti DB 1584, II,103a bo izgubil pogum

Oblike in zapis

OBLIKE: nedol.: c | a/á | ga | ti/t (JPo 1578, II,103); nam.: cagat; sed. ed. 1. os.: cagam; ; dv. 3. os.: cagata; mn. 1. os.: c/č[!] (Trubar) | agamo; 2. os.: cagate; 3. os.: caga | jo/ju (JPo 1578, III,134b); vel. ed. 2. os.: cagaj; mn. 2. os.: cagajte; del. na -l m. ed.: c/č[!] (Trubar) | agal; mn.: c/č[!] (Trubar) | agali; ž. ed.: cagala; s. ed.: cagalu; mn.: cagala
ZAČETNICA: prevladuje mala

Etimologija

iz nem., prim. (ver)zagen

Povezano geslo

PRIMERJAJ: cagan
Avtorstvo: A. L. R.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja