dišeč -a -e
pridevnik
USMERJEVALNA REKONSTRUKCIJA NAGLASA: di'šeč di'še:ča -e
FREKVENCA: 34 pojavitev v 9 delih
VIRI: TC 1555, TT 1557, TL 1567, DJ 1575, DPa 1576, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584
1. ki oddaja, daje določen, navadno prijeten vonj; SODOBNA USTREZNICA: dišeč
Inu je [Mojzes] slati Altar notèr poſtavil, pred ta Pèrt, inu je na témiſtim kadil, s'tém dobru diſhezhim Kadilom, kakòr je njemu GOSPVD bil sapovédal DB 1584, I,62a
/ prideio one htimu Grobu, inu ſo noſsile tu dobru dishece[!] korene inu shalbe TT 1557, 250 dišave
Natu ona dua uſameta tu Ieſuſeuu tellu, inu tu iſtu obyeta vte ruhe ſteim shlahtnim diſezhim[!] korenem, koker ie tih Iudou shega pocopouati TT 1557, 323, podobno tudi DPa 1576
Ieſst ſim en lubesniv duh dala od ſebe, kakòr Zimet, inu kakòr enu shlahtnu diſhezhe korenje DB 1584, II,162b
2. ki je tak, da ustreza okusu, željam, zahtevam, pričakovanjem koga; SODOBNA USTREZNICA: ugajajoč
Paul htim Efeſeriom v. tudi taku gouori, On [Kristus] ie ſam ſebe dal ſa nas, kanimu daru inu offru Bogu, kanimu slatkimu inu dobru diſſezhimu[!] duhu TC 1555, H7 k daritvi, ki jo je Bog sprejel, podobno tudi DB 1584
OBLIKE: – nedol. obl. m. ed. im.: dišeč; – rod.: dišečega (Juričič); – daj.: di | š/s[!] | ečimu; – ž. ed. im.: dišeča; – mn. im.: dišeče; – tož.: dišeče; – s. ed. im.: dišeče; – daj.: di | š/s[!] | ečimu; – tož.: diše | č/c[!] (TT 1557, 250) | e; – or.: di | š/s[!] | ečim; – mn. im.: dišeča; – dol. obl. m. ed. im.: dišeči
ZAČETNICA: mala
1. ki oddaja, daje določen, navadno prijeten vonj; SODOBNA USTREZNICA: dišeč
2. ki je tak, da ustreza okusu, željam, zahtevam, pričakovanjem koga; SODOBNA USTREZNICA: ugajajoč
FREKVENCA: 34 pojavitev v 9 delih