Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > eSSKJ16

Samostojni izpis sestavka

dreti2 derem
nedovršni glagol
RAZLIČICE IZTOČNICE: drejti, dreti
USMERJEVALNA REKONSTRUKCIJA NAGLASA: 'dre:ti 'de:rem, 3. os. mn. de'ro:
FREKVENCA: 63 pojavitev v 16 delih
VIRI: TT 1557, TR 1558, TL 1561, TPs 1566, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, DM 1584, BH 1584, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, MTh 1603

Slovarski sklop

Derem, dreti, dèrl, exentero, deglubo, lacero, schinde, reiſſe BH 1584, 128

Pomen

1. kdo; čemu, kaj odstranjevati kožo z živali, navadno z ostrim predmetom; SODOBNA USTREZNICA: dreti, odirati
ony ſo saklali Paſſah, inu Farji ſo vseli is nyh rok, inu ſo kropili, inu Leviti ſo jim [jagnjetom] koshe dèrli DB 1584, I,250a
derém, excorio BH 1584, 96
Deutſch. Schinden. Latinè. excoriare, deglubere. Windiſch. dreti. Italicè. scorticare, levar la pelle MD 1592, N2a
preneseno Shcoffi, Fary, imaio ouzhice paſti, nekar dreti oli klati TT 1577, 151
Satu bode nikar le tém Ouzhizham hudu ſtreſhenu, Temuzh ony [papež in škofje] nje dero inu je kolejo kakor nym dopade, na teleſsu, blagej, inu na tej Dushi TPo 1595, I,298
2. ekspresivno, kdo; kogatož. izkoriščati, izrabljati koga z zelo visokimi cenami, dajatvami; SODOBNA USTREZNICA: odirati
zolneriom, Sholneriom prepoueda ludi dreti, byti inu ſylouati TT 1557, 166
po kriuici ſo vſo ſylo iemati, boge kmete inu ludi dreti, ſyliti, tu ie greh inu Bogu ſylnu ſubper TR 1558, X4a
Zolnari ſo bili Liudye, ker ſo od Rimlianou po Deshelah inu Meſtih sa imenouano Summo Dinaryeu, Zol imeli. Kadar ie ta takoua Summa preuelika bila, ſo morali, (ako) ſo ſice dobizhak hoteli pri tem imeti) le prece neſramno Liudy dreti, pritiskati inu syliti JPo 1578, III,84a
ſtury ta Sludi te Purgarje inu kmete kvelikim lotrom, de taku veden naprej le Zhedale vezh kſebi grabjo, boge ludi derro TPo 1595, I,156
Aeruſcare. Germ. Finantz treiben/ bauernſchinden/ alllenthalben her gelt ſamlen/ vnd zuſamen kratzen. Sclav. drejti MTh 1603, I,49-50
2.1 kdo; kogatož., (skozi koga) pridobivati denar od koga s pomočjo laži, prevare
Ty falsh Vuzheniki .. ſo .. S. Paula .. dolshili on skuſi te ſuie touarishe, te Corintarie derre, norri inu goluffa TL 1561, 70b
3. brezoseb.; kogatož. [smiselni osebek] čutiti krčevite, sunkovite bolečine
Antiohus .. je .. od Kul taku slu padèl, de ga je po vſéh njegovih vudih dèrlu DB 1584, II,200b
4. ekspresivno, kdo; koga/kaj, s prisl. določilom kraja z dejavnostjo dosegati, da kdo/kaj pride na kako mesto; SODOBNA USTREZNICA: spravljati
dov. Hudizh .. bi me vshe hotil v'Pakàl drejti DM 1584, LXXXVI
/ Ony blagu inu denarje k'ſebi deró, inu veliku Vdou notri delajo DB 1584, II,70b grabijo, si prisvajajo
5. kdo; kaj s silo delati, da kaj ni več celo; SODOBNA USTREZNICA: razdirati, podirati
Kateri pak eno Iamo dela, ta bo ſam v'njo padel, inu kateri Plut dere, tiga bo ena Kazha pizhila DB 1584, I,331b
Taku pravi GOSPVD Zebaot: Aku bodo ony zimprali, taku hozhem jeſt drejti DB 1584, II,130b
/ ony hozheo offrovati inu brumni biti, inu vſaj od grehou nepuſté, tu ſe rezhe k'mallu sydati inu dréti, k'malu moliti inu preklinati DB 1584, II,167a
/ Ty drugi Cerkouni Tatye inu Rasboniki ſo lety, kir tu Shtifftanu Cerkounu blagu na ſui prid inu nuz obrazhaio, te Stiffte rupaio dero inu resdeuaio, de ſtakim Cerkounim blagum .. tih prauih, brumnin[!], ſueiſtih inu vuzhenih Farmoshtrou .. ne omislio, Temuzh .. ſpyanſtuom, ſteimi pſy, skoni inu ſcurbami ſadeio inu ſatratio TR 1558, S2a
preneseno kriui Vzheniki drusiga nedelaio, kakor da te Mreshe S. Euangelia dero, inu Vrshoh daio, da vſelei edna Riba sa to drugo vun padaio JPo 1578, III,5a
5.1 kdo; koga/kaj od česa s silo ločevati od česa; SODOBNA USTREZNICA: trgati
Ony Déte od Pèrs dero, inu je k'Siroti ſturé DB 1584, I,273a
preneseno Satu .. my ja dobru imamo .. merkati, de my to Karſzhanſko vero nikar ne deremo od Beſsede, inu nje ne poſtavimo, kakor ta Papeſh je njo poſtavil inu pervesal, na suſsebni gvant, ſhpiſho, meiſtu TPo 1595, I,52
Frazeologija
– dreti kruh od ust
odrekati dobrine, potrebne za preživljanje; SODOBNA USTREZNICA: trgati kruh od ust
Vbosimu Lasaru, tym prauim Predigariem, Farmeshtrom, inu Karſzhenikom, Kruh od Vſt dero, inu daio tem, ker slashniuim, kriuizhnim nekarſzhanskim Vkom, vboge priproſte Liudy sapeliuio JPo 1578, III,76a
6. ekspresivno, kdo/kaj; koga/kaj povzročati, da je kdo v zelo neprijetnem, težkem položaju, navadno z nasilnimi dejanji; SODOBNA USTREZNICA: napadati, mučiti
Stem ſe moremo Hudizhu inu temu Suetoui Sarzhno shpotaiuzh rezhy: Diuyaite, Rasbijaite, Kollyte, Dauite, Derite, Morite kakor hozhete JPo 1578, II,69b
Kadar en Ptuji bo pèr tebi u'vaſhi desheli prebival, tiga vy némate drejti DB 1584, I,72b
LEtukaj ſe vshe te dvej Krajleſtvi, Syria inu Egypt, sazhnó, koku ſe taiſta mej ſabo deró inu ſkubó DB 1584, II,88a
/ Supèr mene ſe vkup sbirajo, ty, kir .. hramajo, pres mojga dolga, ony dero, inu nenehajo DB 1584, I,288a
/ Njegova slobnoſt dere, inu kateri je meni ſovrash, ta s'sobmy zhes me ſhkriple DB 1584, I,271a

Oblike in zapis

OBLIKE: – nedol.: dr | ej/e/é (DB 1584, II,167a) | ti; – sed. ed. 1. os.: der | e/é (BH 1584, 96) | m; – 3. os.: dere; – mn. 1. os.: deremo; – 3. os.: der | o/ó; – vel. mn. 2. os.: derite; – del. na -l m. ed.: d | er/èr | l; – mn.: d | èr/ar (Juričič)/er | li; – s. ed.: dèrlu
ZAČETNICA: prevladuje mala

Povezani gesli

PRIMERJAJ: dereč
PRIMERJAJ: dolidreti
Avtorstvo: A. J.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja