dvojiti2 -im
nedovršni glagol
USMERJEVALNA REKONSTRUKCIJA NAGLASA: dvo'ji:ti -'ji:m FREKVENCA: 25 pojavitev v 2 delih
VIRI: JPo 1578, DB 1578
Zbiulati. Duoijti DB 1578, 181b
1. kdo; kaj, na kom/čem ne biti prepričan, gotov o resničnosti česa; SODOBNA USTREZNICA: dvomiti
na tvoij mozhi inu dobruti nishtar ne zbiflam, inu ne duoim JPo 1578, I,54a
Taku nezhu duoyti, da mi ie Chriſtus .. moie Grehe odpuſtil JPo 1578, II,51b
Sakaj kadar bi oni duoijli, tako bi nebili shli proti Chriſtuſu JPo 1578, II,151b
2. kdo; kaj, v čem ne znati se odločiti med več možnostmi; SODOBNA USTREZNICA: omahovati, biti negotov
Tako ta Zhlouek vſelei mora dvoyti: Ieli Bogu niegouo dobro dyanie pryetno ali ne JPo 1578, II,21a
kadar bi on [neki človek] neueroual, bi ne bil tako priproſto prozh shal, tamuzh bi ishe vſelei skarbno nadleshal, iedno inu to drugo ſprashoual, viednim inu vdrugim duoijl JPo 1578, II,189b
OBLIKE: – nedol.: dvojiti; – sed. ed. 1. os.: dvoim; – 3. os.: dvoji; – mn. 1. os.: dvojimo; – vel. ed. 2. os.: dvoji; – del. na -l m. ed.: dvo | i/ji | l; – ž. ed.: dvoila
ZAČETNICA: mala
1. kdo; kaj, na kom/čem ne biti prepričan, gotov o resničnosti česa; SODOBNA USTREZNICA: dvomiti
2. kdo; kaj, v čem ne znati se odločiti med več možnostmi; SODOBNA USTREZNICA: omahovati, biti negotov
FREKVENCA: 25 pojavitev v 2 delih