dvojiti se1 -im se
nedovršni in dovršni glagol
nedovršni in dovršni glagol
RAZLIČICE IZTOČNICE: dvojiti se, dvajiti se
USMERJEVALNA REKONSTRUKCIJA NAGLASA: dvo'ji:ti se
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
VIRI: *P 1563, DB 1584, TfC 1595
Pomen
1. nedov., kdo/kaj ločevati se v dele, navadno v dva; SODOBNA USTREZNICA: deliti se, cepiti se Pert vtempli ſe yame duayt *P 1563, 109
Pert v'templi ſe jame dvojit TfC 1595, CLXXVII
Pert v'templi ſe jame dvojit TfC 1595, CLXXVII
/ VLETIM LISTI OPOMINA S. PAVL KORINTERIE, DE BI ſe neiméli mej ſabo deliti ali dvoiti DB 1584, III,88b
2. dov., kdo prenehati biti skupaj; SODOBNA USTREZNICA: raziti se
Ioannes Marcus hodi s'ſvetim Paulom inu s'Barnabom, Act. 12.a. Ie sapuſty, 13.b. Sa njega volo ſta ſe dvoyla S. Paul inu Barnabas DB 1584, I,)((1)Ib
Oblike in zapis
OBLIKE: – nedol.: dv | o/a | i/y | ti/t se; – del. na -l m. dv.: dvoylaZAČETNICA: mala
Avtorstvo: K. A.
Dostopnost