Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

epikurej -a
samostalnik moškega spola
USMERJEVALNA REKONSTRUKCIJA NAGLASA: epiku're:j -a
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih
VIRI: TC 1555, KPo 1567, JPo 1578, DB 1584

Pomen

1. pripadnik Epikurjevega filozofskega nauka, da bog/bogovi ne vplivajo na življenje ljudi in da ni posmrtnega življenja; SODOBNA USTREZNICA: epikurejec
onu ſe je vshe bilu sazhelu v'Laſhkih deshelah, v'Rimi, inu na drugih mejſtih vezh, de néſo sa Buga ni sa Hudizha, kakòr Epicureji, marali, ſo is vere ſhpot delali, inu néſo vezh Otruk karſzhovali DB 1584, II,92b
2. kdor ne verjame v posmrtno življenje, zavrača verske nauke in obrede in/ali teži za telesnimi užitki in udobjem; SODOBNA USTREZNICA: epikurejec
Bug vleti Sapuuidi Prepoueda, De ſe od nega nema vnuznu inu shpotom gouoriti, koker ty Neuerniki inu Epicurei deio, kir od Buga, od nega beſſede nishter ne dershe, ne veruio de ie en drugi vezhni leben TC 1555, E3
niſo ſtorili kakor nikateri Epikureij ali Presdushniki, kateri ſuoie Martuace pres vſega Poshtenia, Zhaſti, Petya inu Molienia Kpogrebu neſo, kakor edno gnylo Marho JPo 1578, II,162a

Oblike in zapis

OBLIKE: mn. im.: epikureji; daj.: epikureom
ZAČETNICA: velika

Etimologija

iz lat., prim. Epicurei
Avtorstvo: A. J.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja