Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Tiskanje
ardigata
ESSJ: Ø
Gradivo
ȁrdigȃta interj za izražanje podkrepitve trditve, npr. ardigata, pijača bi se prilegla! (dial. – SSKJ). Po Kartoteki SSKJ sta kletvico pisno uporabila pisatelj Ferdo Kozak (1894−1957), rojen v Ljubljani, in klasični filolog ter prevajalec Anton Sovre (1885−1963), rojen v Šavni Peči (v občini Hrastnik). K temu sin ardegata, ki je bil del besednega zaklada Lovra Kuharja (1893−1950), rojenega v Podgori pri Ravnah na Koroškem, in sin hardigata, ki je bil del besednega zaklada pisatelja Smiljana Samca (1912−1995), rojenega v Trstu, prim. Hardigata - sakramiš! S tabo je res velik križ: (Kartoteka SSKJ), sredi 60. let prejšnjega stoletja pa jo najdemo tudi v humorističnem časopisu Pavliha, prim. "Hardigata, kakšne debele svinje imate na Pobrežju!" sem pohvalil tamkajšnje svinjerejce, oni so se mi pa smejali: (Kartoteka SSKJ). Varianto ordigata je uporabljal pisatelj Matevž Hace (1910−1979), rojen v Podcerkvi v občini Loški potok, prim. Lepše je, da naša dva pri vojakih lenarita, kakor pa da bi se kje po nepotrebnem vojskovala, ordigata. (Kartoteka SSKJ).
Rekonstrukcija in primerjalno gradivo
Isln. *ardigata, *ardegata, *hardigata, *ordigata interj, vse v funkciji blažjih kletvic.
bav. avstr. *ardigátta, ardegátta, hardigátta, *ǫrdigátta, vzklikov začudenja in blažjih kletvic.
Poleg bav. avstr. ardegátta in hardigátta, ki ju kot predlogi izposoje za sln. knjiž. ardigata po WBÖ: I, 321 navaja Reichmayr 2003: 186, obstajajo tudi sinonimne variante ardagatta, hartegatte, hardigatti, hardegāta (WBÖ l.c.), ki so bile iz izhodiščnega bav. avstr. *erdegatta *‘preklet’ kot madžarske izposojenke preoblikovane pod vplivom n. vzklika Herrgott! ‘O, moj bog!’ itd. (WBÖ l.c.), dial. hargot ‘isto’ (Schatz 1955: 290) in drugih dejavnikov, kot so bav. avstr. pari tipa gärtner/gartner, labializirane variante tipa gǫrtner, hipokoristik hardegg ‘preklet’ idr. (Furlan, JZ 24/1, 2018, 132ss.).
Etimološka razlaga
Izvorno madž. *erdegadta (⇨ hrv. kajk. erdegata interj ‘kletvica za izražanje nerazpoloženja, jeze, neprijetnega presenečenja’ − RHKKJ), po labializaciji sodobno madž. ördögadta (z ördög ‘hudič’), je ptc pret v pomenu *‘od hudiča dan’, tj. ‘preklet’ (Reichmayr l.c.; Furlan l.c.).
Diahrona besedna družina
Povezave