blagovnicaESSJ s.v. blȃg
blagovníca f ‘dedinja premoženja’ (Pleteršnik po Cafu), ‘edina hči v hiši, ki ji pripada vse imetje’, npr. blagovníce imajo največ snubókov ‘b. imajo največ snubcev’ (Erjavec, LMS 1879, 134; po njem Pleteršnik, ki navaja, da je leksem znan tudi v Litiji), kraš. blaγońíca ‘hči edinka’ (Štrekelj 1887: 434), črnovr. błḁγunȋcḁ ‘hči, ki bo dobila grunt, ker nima bratov’ (Tominec 1964) < *blagovnica; tudi blágovica f ‘edina hči v hiši, ki bo po starših podedovala vso imovino’ (okolica Gorice – Štrekelj, LMS 1892, 5; po njem Pleteršnik).Isln. *blagou̯n-ȉca/blagou̯-ȉca f ‘tista, ki upravlja z imetjem/posestvom’.Sinonimno s sln. dial. blagaríca (► blagar), a zaradi zaporedja -ov- ni bilo izpeljano iz subst blagọ̑ n ‘stvar, dobrina, imetje (tj. posest)’ (tako Bezlaj ESSJ: I:23), ampak iz drugače substantiviziranega adj blȃg < psl. *bȏlgъ, najbolj verjetno iz psl. *bolg-y f, g bolg-ъu̯e ‘bona’, ki se lahko ohranja v psl. abstr *bolgy-nʼi f ‘blaginja’ in poimenovanjih za užitno, tj. dobro gobo tipa sln. pkm. blágev f, g -gvi ‘blagva (užitna goba)’ (Beltinci – Novak 1996), knjiž. blȃgva f ‘užitna goba z oranžnim klobukom in rumenkastim betom’ (SSKJ).
Sln. osnova *blagov- je ob izhodnem psl. *bolgy f sekundarna, analoška podobno kot npr. v adj *cьrkou̯-ьnъ > sln. cerkọ́ven, f -vna ‘cerkven’, hrv. cr̀kōvnī ← *cьrky f, g cьrkъu̯e (o analogiji Furlan, SC 3/1, 2010, 208s.).
Sln. blagovníca je torej s sufiksom -ica substantivizirano iz adj *blagoven (tip cerkọ́ven), v okolici Gorice izpričano blágovica (glej zgoraj) pa iz adj *blagov (tip hrv. čak. smȍkov ‘smokvin’). Prvotno torej *‘tista, ki upravlja z imetjem/posestvom’.[Metka Furlan]
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.