bledeESSJ s.v. pẹ̑sa
bˈlede f pl ‘blitva = Beta vulgaris’ (primor. – Gradivo SSKJ); istr. bˈlede f pl ‘blitva, Beta vulgaris’ (Boršt (Istra) – Giljanović Diss. 2011: 379), nad. blèda f ‘isto’ (Špehonja 2012a), blèda (Rigoni, Salvino 1999 s.v. bietola), ter. blœ́da (Spinozzi Monai 2009: 347), briš. bleda (Korenjak 2012), obsoš. bleda (Benko, Špolad Žuber 2008: 191).Isln. ftn *bˈle:da f ‘Beta vulgaris’, navadno rabljeno pluralno (zahodno).po dvojni poti. Medtem ko je bil nad., ter., briš. in obsoš. ftn izposojen iz furl. blède f ‘blitva’ (NP), je bil istrski izposojen iz it. ben. predloge bleda ‘Beta vulgaris’, ki je bila evidentirana v Trstu, Miljah in Gradežu (Rosamani 1990; Doria 1987; Bottin 2003) in v drugih sln. in hrv. istrskih krajih, kjer se še govori istrobeneščina, in sicer v Kopru bléda (Manzini, Rocchi 1995), Izoli blèda (Sau 2009), Hrvatinih bˈlede (Todorović 2017: 196), Momjanu bleda (Filipi, Buršić Giudici 2012: 899), prim. tudi it. biz. bleda (VFDB). Na tem območju je leksem lahko ostanek istrsko-romanskega substrata, toda v slovenskem delu Istre tudi uporabljano sinonimno sln. bˈliẹdȧs (Škofije), bˈliǝdǝs (Dekani; oboje Todorović 2017: 196; S. Todorović, ustno), bˈliǝdȧs (Sveti Anton; Todorović 2018: 219) < *bˈle:de-s in bˈlẹdȧš (Puče; Todorović l.c.), bˈledeš (Padna – Todorović, Koštiál 2014: 134), bledeš (Pucer 2000: 207) s konzonantnim izglasjem kaže na izposojo iz furl. predloge v pluralni obliki blèdes, pri čemer je sln. izglasni -š (ob -s) mogoče razložiti z it. ben. posredovanjem. Obe varianti sta bili v sln. sekundarno singularizirani. Varianta bˈledeš (Padna) se verjetno pod vplivom sln. subst na -ež hiperkorigirana pojavlja v hrematonimu Praznik olja in bledeža (Padna).
Rom. *bˈle:da ‘Beta vulgaris’ (prim. brez lenizacije it. tosk. bièta ‘isto’ (16. st.) – Battisti, Alessio 1950–1957: 514) < lat. blēta (5. st. – Rocchi 1990: 74).Lat. blēta ‘Beta vulgaris’ je nastalo s križanjem med lat. sin bēta ‘pesa’ (► pesa) in blitum ‘vrsta špinače’ (Battisti, Alessio 1950–1957 l.c.; Rocchi l.c.). Manj verjetno Skok 1971–1974: I:164, ki je domneval, da se je ftn fonetično razvil iz dem *bētula > *bētla, po premetu lat. blēta.[Metka Furlan]
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.