Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani.
Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics,
ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko
preberete tu.
Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.
Piškotke uporabljamo za:
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.
Tiskanje
buta1
ESSJ búta
Gradivobútaf ‘tepec’ (Pleteršnik po Cafu in Levstiku); štaj. zgsav.ˈbutaf ‘neumna, nespametna ženska’ (Zadrečka dolina – Weiss 1998), prleš.bùtaf ‘neumnica’ (Rajh 2010) z izostankom labializacije zaradi ekspresivnosti besede (prim. Furlan 2016: 105s.).Denomadjbútast, f-a ‘omejen, neumen, nespameten’ (SSKJ), cerklj.ˈbutast ‘čudaški, omejen’ (Kenda-Jež Diss. 2002: 26), črnovr.bȗtast ‘neumen’ (Tominec 1964), štaj. zgsav.ˈbutast ‘neumen, nespameten’ ob ‘trd (o kruhu)’ (Zadrečka dolina – Weiss 1998), pkm.ˈbutastẹ ‘butast’ (Gornji Senik – Bajzek Lukač 2009), bútasti ‘neumen’ (Porabje – Mukič 2005), stpkm.bùtasti ‘neumen, zabit’ (Novak 2006); denomsubstpkm.bútašm ‘cepec, butec’ (Porabje – Mukič 2005). 19. st.: bútaſt ‘verstockt, tölpisch’ (Murko 1833a).Rekonstrukcija in primerjalno gradivoIsln.*bútaf ‘tepec’ ← ‘kij, tolkač’.Sln.adjbútast je enako srb.dial.bȕtast ‘neumen’ (Vojvodina – RSGV: 1:158).Etimološka razlagaGotovo korensko sorodno s sln.bútati ‘suvati, tolči, udarjati’. Ker se ekspresivne oznake tipa tepec ‘omejen, neumen človek’ pogosto razvijejo iz poimenovanj za palice, gorjače ipd., kot ponazarja tudi sln. razmerje bútec ‘tepec’ (SSKJ) : ‘kij, tolkač’ (Gutsman 1789), je verjetno, da je psl. deverbativ *bűta, potem ko je v glagolu *bűtati prišlo do pomenskega razvoja v ‘tolči, udarjati, suvati’ iz ‘pihati’, kot nomen instrumenti pridobil pomen *‘tolkač, kij ipd.’. Bezlaj ESSJ: I:55 je búta ‘tepec’ že uvrstil v slov. polisemantično besedno družino *bűtati, enako je ta sln. leksem v ÈSSJa: 3:101s.uvrščen med pomenske odtenke psl. deverbativa *bűta. V EWU: 150 se zaradi madž. gradiva, kot je buta ‘neumen’, butus ‘isto’ poleg ‘tepček’, sln.adjbútast izvaja iz madžarščine, kar je zaradi slov. besedne družine *bűtati bolj verjetno prav obratno, da je bilo madž.buta izposojeno iz slov. Tudi č.dial.buťoch ‘nerodnež’ je kljub Machku 1968: 78, ki sklepa o madž. izposojenki v češčini, bolj verjetno slovanskega izvora in tvorjenka tipa *sъp’ohъ ‘kdor rad spi, zaspane’ = p.śpioch ‘zaspane’ ←*sъpati ‘spati’ (SP: I:73) iz glagola *bűtati ‘tolči, udarjati, suvati’.Povezavebutati
[Metka Furlan]
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.