buta2ESSJ ∅
buta f ‘bula’ (bkr. – Šašelj 1906–1909: I).Psln. *buta f ‘bula’ (bkr.).= hrv. kajk. bu̍ta f, g butḗ̦ ‘golša, gnojna oteklina pod svinjinim vratom‘ (Gola – Večenaj, Lončarić 1997), srb. dial. bȕta ‘bula, izrastek (na telesu človeka, živali ali dreves); drevesna grča’ (Rečnik SANU), toda blg. dial. búca ‘oteklina, izrastek’ (citirano po ÈSSJa: 3:103);
< psl. dial. *bűta f ‘bula’ (ap A).Zaradi p. buta ‘nadutost, ošabnost, ponos, predrznost’, stp. bucić się ‘ošaben biti’, ukr. dial. butá f, g -tý ‘ponos, oholost, ošabnost, napuh’, butáty -áju ‘ponosen biti, ošaben biti’, bútnyj ‘ošaben, nadut’, ki je do sln.-hrv.-srb. *bűta v primerljivem pomenskem razmerju kot korensko medsebojno sorodno sln. na-pȗh m ‘ošabnost’ do puh-ọ̑r m ‘vodni mehur’ (← psl. *pu-ha-ti ‘pihati’), je bula/izrastek s subst *bűta/bűtьca f ‘bula’ označena kot napihnjen/otekel predmet in odraža psl. deverbativ *buta ‘pihanje/otekanje/večanje (→ nadutost)’ glagola *bűtati, a ne iz pomenske stopnje *‘suvati, udarjati, tolči’ (prim. hrv. bȕtati ‘suvati’), kot se domneva v SP: I:455 in ÈSSJa: 3:101s., ampak bolj verjetno iz prvotnejše ‘pihati (→ suvati …)’, ki jo še potrjuje korensko soroden glagol *bu-ha-ti (prim. sln. zabúhel, f -hla ‘otekel = napihnjen’) in *bűla, prim. sln. búla ‘oteklina, nabreklina’, hrv. gradišč. bùla ‘bula’, p. dial. buła ‘krogla, bula’.[Metka Furlan]
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.