col3ESSJ cọ̑l II
cọ̑l m, g -a ‘klada’ (Pleteršnik po Cafu), cole za drva žagati (Pleteršnik po Cafu); cole imenujejo male lesene krhlje, s katerimi po zimi netijo, da vidijo predice presti (Solčava na Štajerskem – Pleteršnik); kor. podjun. cwá:w m ‘z drevesnega debla odžagan kos lesa’ (TSVK).Denom cọ́liti -im impf ‘cole za drva sekati ali žagati’ (Pleteršnik po Cafu); kor. podjun. dem cò:lej ‘majhen, z drevesnega debla odžagan kos lesa’, kol có:lje ‘z drevesnega debla odžagani kosi lesa’ (TSVK; Zdovc 1972: 94).Isln. *ˈco:ł m *‘odžagan kos lesa’.srvn. zol m ‘kos cilindrične oblike, drevesna klada, drevesno deblo; čep, klin, zatič’ (Lexer 1872–1878: III:1147), bav. n. Zoll m, Zollen m, f ‘kepa cilindrične oblike; klada’ (Pleteršnik; Striedter-Temps 1963: 104; Bezlaj ESSJ: I:67).V severni Nemčiji je srvn. zol v 15. st. začelo označevati dolžinsko mero približno 2,5 cm (► cola2) in izpodrinila starejši srvn. dûme ‘palec’ in vinger ‘prst’, zaradi česar je možno, da je srvn. zol prvotno pomenilo *‘krajši odrezan kos lesa’ (Pfeifer 2000: 1622).[Metka Furlan]
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.