Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

col3
ESSJ: cọ̑l II
Gradivo
cọ̑l m, g -a ‘klada’ (Pleteršnik po Cafu), cole za drva žagati (Pleteršnik po Cafu); cole imenujejo male lesene krhlje, s katerimi po zimi netijo, da vidijo predice presti (Solčava na ŠtajerskemPleteršnik); v narečjih: kor. podjun. cwá:w m ‘z drevesnega debla odžagan kos lesa’ (TSVK).
Denom cọ́liti -im impf ‘cole za drva sekati ali žagati’ (Pleteršnik po Cafu); kor. podjun. dem cò:lej ‘majhen, z drevesnega debla odžagan kos lesa’, kol có:lje ‘z drevesnega debla odžagani kosi lesa’ (TSVK; Zdovc 1972: 94).
Rekonstrukcija in primerjalno gradivo
Isln. *ˈco:ł m *‘odžagan kos lesa’.
srvn. zol m ‘kos cilindrične oblike, drevesna klada, drevesno deblo; čep, klin, zatič’ (Lexer: III, 1147), bav. n. Zoll m, Zollen m, f ‘kepa cilindrične oblike; klada’ (Pleteršnik; Striedter-Temps 1963: 104; Bezlaj ESSJ: I, 67).
Etimološka razlaga
V severni Nemčiji je srvn. zol v 15. st. začelo označevati dolžinsko mero približno 2,5 cm ( cola2) in izpodrinila starejši srvn. dûme ‘palec’ in vinger ‘prst’, zaradi česar je možno, da je srvn. zol prvotno pomenilo *‘krajši odrezan kos lesa’ (Pfeifer5: 1622).
NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika