dletoESSJ dlẹ́to
dlẹ́to n ‘orodje za dolbljenje’ (SSKJ), dléto ‘Stemmeisen, Meißel’ (Pleteršnik z napačnim zapisom tonema); kor. rož. hlí:tǝ ‘dleto’ (TSVK), črnovr. dlȋǝt ‘isto’ (Tominec 1964), gor. dlẹ́:t (Kropa – Škofic Diss. 1996).Dem dlẹ̄tce n (SSKJ), dlẹ́tce (Pleteršnik); nomen agentis dlẹ̑tnik m ‘Meißler’ (Pleteršnik); denom dlẹ́titi dlẹ̑tim impf ‘obdelovati, dolbsti z dletom’ (SSKJ), dlẹ́titi dlẹ́tim ‘meißeln’ (Pleteršnik); kor. obir. zahlè:tat ‘dolbsti’ (Karničar 1990: 50).
18. st.: dlietze ‘Grabeiſen, resalze, resalu’ (Gutsman 1789), dlietnik ‘Bildhauer’ (Gutsman 1789); dlietim ‘ſteche, grabe aus’ (Gutsman 1789); 19. st.: dlétiti ‘meiſeln’ (Jarnik 1832: 187).16. st.: dletu, dlejtu ‘Meissel, Stecheisen, caelum’ (Megiser 1592); 17. st.: dlétu, dleitu ‘celte, scalptrum’ (Kastelec, Vorenc 1680–1710); 18. st.: dlietu ‘Meiſel, sresalu, sresalze, vouzhezh’, dletu ‘Meiſel, Griffel’ (Gutsman 1789); 19. st.: dléto ‘Meiſel, Stemmeiſen’ (Jarnik 1832: 187).Iz nomena agentis dletnik s poenostavitvijo dl- > l- lahko izvira cgn Letnik (po ZSSP znano na vzhodnem sln. območju).Psln. *dlě:to̍ n ‘orodje za dolbenje’ (splošno?);= hrv. dlijèto n ‘dleto’, dial. glijèto ‘isto’, klijeto (Matović 1775 – ARj), lijèto (ARj), glíto (Ozalj – Težak 1981), čak. lītȍ, pl lĩtoā (Vrgada – Jurišić 1973), dlītȍ (Hvar – Jurišić 1973), letȉca ‘vrsta dleta’ (Orlec na Cresu – Houtzagers 1985), srb. dlèto ‘dleto’, dial. gletó ‘isto’ (Timok – Dinić 2008), mak. dleto, gleto, blg. dletò, dial. gletò, tudi dlatò;
< jslov. *delto̍ n ‘dleto, orodje za dolbenje’;
<< psl. *dolto̍ n (ap B) ‘orodje za dolbenje’;= stpr. dalptan ‘ostro orodje’.Psl. dial. *delto̍ n je deverbativ *delb-to polnostopenjske osnove psl. *delb-ti impf ‘dolbsti’ > *delti, ki se ohranja le še v hrv. čak. dlisti delben ‘isto’ (Krk – ARj: 2:893) < psl. *delti dьlbešь (Berneker 1908–1913: I:183; Bezlaj ESSJ: I:104); subst sodi v plast psl. nomenov instrumenti na *-to tipa *ži̋to n ‘živež, tj. sredstvo za preživetje’, *pǫ̋to n ‘spona, tj. sredstvo za vezanje, spenjanje’ (SP: III:36; SP: II:38–40), ki so se iz verbalnih adj na *-to-m preko substantivizacije najprej razvili v nomina actionis, nato v nomina instrumenti, tj. ‘dolbenje’ → ‘sredstvo za dolbenje’.
Razlago o prvotnem adj lahko posredno potrjuje jslov. arealno sicer ozka besedotvorna varianta *delty f, g deltъu̯e ‘dleto’, ki kaže na substantivizacijo iz iste adj predloge, a po vzorcu *sȗhъ adj → *suhy f ‘suhost’.
Ker ob *delto̍, ki je koncentrirano na jslov. območju – edini posredni znak drugod se lahko ohranja le v č. dletko ‘ostri del obliča’ (ÈSSJa: 4:205) – obstaja tudi prevojna varianta *dolto̍ n ‘dleto’ (< *dolb-to̍), prim. csl. dlato ‘scalprum’, blg. dial. dlatò ‘dleto’, r. dolotó ‘isto’, ukr. dolotó, br. dial. dóloto, p. dłuto, stp. dłóto (z analognim naglasom po NApl *dólta, prim. *pisьmo̍ → NApl *písьma in od tod hrv. čak. pĩsmo), č. dláto, slš. dláto, z vzporednico v stpr. dalptan ‘ostro orodje iz železa in jekla, s katerim se dela luknje’ (SP: IV:70–71), je možno, da je *delto̍ iz prvotnejšega *dolto̍ nastalo sekundarno (Derksen 2008: 98) na območjih, kjer se je polnostopenjski glagol *delti ‘dolbsti’ dlje ohranil. Romun. dáltă ‘dleto’ in alb. daltë ‘isto’, ki je bilo ponovno prevzeto v srb. dial. dȃljta ‘dleto’ (Skok 1971–1974: I:417), kažeta namreč na izposojo iz jslov. izpodrinjene še predmetatetične variante *dolto [dalta].
Hrv. dial. klijeto ‘dleto’ (ARj) je iz dial. glijèto ‘dleto’ mogoče razložiti s progresivno asimilacijo po zvenu v skladenjskem stiku (o pojavu Furlan, Zb Orožen 2011: 47 op. 4).[Metka Furlan]
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.