dletvoESSJ s.v. dlẹ́to
dlẹ́tvo n ‘dleto’ (Pleteršnik); kor. podjun. glí:ǝtwǝ ‘isto’, zilj. lí:ǝtwa (TSVK), primor. letvo (Bilje – Erjavec, LMS 1879, 143; Pleteršnik), obsoš. lìẹtwo (Ivančič Kutin 2007), tolm. ˈli:ǝtwa (Čujec Stres 2010–2014), štaj. zgsav. ˈle:tvə (Spodnje Kraše – Weiss, JZ 7/1–2, 2001, 336), pkm. glèi̯tva (Ramovš 1924: 208), prleš. glȇi̯tva (Ramovš l.c.).Denom dlétviti ‘meißeln’, dlétvati ‘isto’ (Janežič 1851).
18. st.: podubſki dlietovez ‘Bildhauer’ (Gutsman 1789); 19. st.: dletveník ‘Meißler’, dlétvati, dlétviti ‘meiſeln, dolbſti’ (Murko 1833b).18. st.: dlietvu ‘Stemmeiſen, dlietu, glodilu’ (Gutsman 1789); 19. st.: dlétvo ‘Meißel’ (Murko 1833b).Sem hdn Dletvo ‘JV od Ilirske Bistrice levi pritok Škocjanske Reke’, 19. st. Dletvo bach (Bezlaj 1956–1961: I:134), ki bi ga bilo drugače od Bezlaja l.c., ki omahuje med antroponimsko bazo in metaforičnim imenom ter navaja r. hdn Dolotenka, Dolotinka, Dolotovka, morda bolj smiselno razložiti z onimizacijo iz časa, ko sln. dlẹ́tvo ni bil le nomen instrumenti, ampak tudi še nomen actionis in je zato kot nomen rei actae lahko označeval izdolbene rečne struge. Transonimizacijo hdn → mtpn izkazuje jnotr. mtpn u̯dlȇtu (Rigler 1963: 95; Bezlaj ESSJ: I:104).Psln. *dlě:tu̯o̍ n ‘dleto’ (splošno) + (verjetno) ‘rečna struga’.Jslov. verjetno primarno *deltъu̯a f in po *delto̍ n sekundarno prenarejeno v *deltъu̯o̍ n ‘dleto; dolbenje’, prim. hrv. kajk. glȇtva ‘dleto’ ob glȇtvo ‘isto’ (citirano po SP: III:37), glīētvȅ (Bednja – Jedvaj, HDZb I, 1956, 299).Izhodišče le na jslov. območju evidentirane tvorbe more biti psl. dial. *delty f, g deltъve ‘dleto; dolbenje’ (SP: III:37). Ker je prevojna stopnja v *delto̍ n in *delty f sekundarna, v *dolto̍, kar je popolnoma enako stpr. dalptan, pa primarna in ker je *delty ob *delto̍ le različno substantivizirano, je možno, da je bilo *delty enako kot *delto̍ << *dolto̍ prenarejeno iz prvotnega psl. še neevidentiranega *dolty ‘dleto; dolbenje’ in da sta torej v psl. morala obstajati sinonimna subst, tj. ob bolj znanem *dolto̍ n ‘dleto’ tudi *dolty f ‘isto’.[Metka Furlan]
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.