fejstESSJ ∅
fẹ̑jst adj indecl ‘dober, priden, skrben; postaven, lep’, v adv rabi ‘močno, zelo, hudo’, npr. fejst je počilo ‘močno je počilo’, fejst je umazan ‘zelo je umazan’; z enakim pomenom v adv rabi tudi fẹ̑st (oboje nižje pogovorno – SSKJ); kor. rož. fë́jst ‘čvrst, fest’, fë́jst dë́čva, fë́jst pûb (Šašel 1957), primor. riž. fejst ‘lepo’ (Sveti Anton – Jakomin 1995), obsoš. fè:jst ‘dober, pošten’, fè:jst čè:ča ‘dobro, zaupanja vredno dekle’, fè:jst utrò:k ‘močen, okrogel, debelušen otrok’, fè:jst adv ‘močno’ (Ivančič Kutin 2007), črnovr. fȅ̦i̯śť, fȅ̦i̯śť fḁ̏nt, fȅ̦i̯śť γrȋǝ snȋǝꭓ (Tominec 1964), cerklj. fejst ‘v redu, postaven; krepko’ (Razpet 2006), polj. fest ‘fino, lepo’ (Škrlep 1999), gor. fẹ̀:st ‘močen, dober’, adv ‘močno, hitro; zelo’ (Škofic Diss. 1996), dol. fèjst ‘zelo’ (Smole Diss. 1994), štaj. zgsav. ˈfe:st, ˈfẹ:st, redko ˈfẹ:jst in ˈfijst ‘ki ima pozitivne lastnosti; postaven, lep; debel, rejen’, v adv rabi ‘dobro, izvrstno; zelo, hudo’ (Zadrečka dolina – Weiss 1998), pkm. féist ‘lep’, féist dekla ‘lepa d.’, féist boli? ‘zelo b.?’ (Beltinci – Novak 1996), fèjst ‘zelo, kar’, ‘čeden, privlačen’ (Porabje – Mukič 2005), ˈfe:i̯s(t) adj ‘postaven, lep’, adv ‘zelo, močno’ (Gornji Senik – Bajzek Lukač 2009).V historičnih slovarjih verjetno iz purističnih teženj nezabeleženo.Isln. *fẹ̑i̯st adj indecl ‘debel, tolst’.srvn. veiʒt ‘feist; debel, tolst’;
v sln. izposojeno najkasneje v 13. st., ko se n. v- že substituira s f- (Striedter-Temps 1963: 34), -st- s -st- (Striedter-Temps 1963: 48), srvn. diftong -ei- pa še ni dosegel fonetične stopnje [aj].
Iz iste srvn. predloge je bilo izposojeno tudi hrv. kajk. fẹ̑jst adv ‘jako, čvrsto’ (Lipljin 2002).Srvn. veiʒt ‘feist; debel, tolst’, veiʒet ‘isto’, stvn. feiʒ(i)t, stagl. fǣted, fǣtt, agl. fat ‘masten, debel’ odražajo germ. ptc pret *faitiða- iz denom, ki se ohranja v srvn. veiʒen ‘tolsto, debelo delati, pitati’, stnord. feita ‘isto’ in je bil tvorjen iz germ. adj *faita- ‘debel, tolst’, prim. srvn. veiʒ ‘pitan, rejen, debel’, stnord. feitr ‘isto’ (Kluge 1995: 257; Pfeifer 2000: 334).
Razmeroma široko sln. pomensko polje adjektiva se je iz izhodiščnega pomena *‘debel, tolst’ razvilo prek percepcije, da je debelo/tolsto pozitivno in zato ustrezno, dobro/lepo oz. krepko/močno ipd., prim. prvotni pomen še v obsoš. fè:jst utrò:k ‘močen, okrogel, debelušen otrok’.
Črnovr. refleks fȅ̦i̯śť s palataliziranim izglasjem je nastal po domači redukciji iz črnovr. *fȅ̦i̯sti (o pojavu Tominec 1964: 19) in kaže, da se je adj vsaj v tem narečju uporabljal v določni obliki.[Metka Furlan]
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.