gloža1ESSJ ∅
glọ́ža f ‘jermen, ki cepca veže z ročajem’ (Pleteršnik po Jurčiču); po SLA je ta narečna beseda v pomenu ‘gož, tj. usnjeni obroček pri cepu’ znana le v dolenjski narečni skupini, prim. gluọ́že (Ambrus – SLA), głúoža (Stična – SLA), głuóže (Muljava – SLA), gluóža (Muljava, Žužemberk – SLA), głuóža (Mačkovec pri Dvoru – SLA), głuóža (Dobrnič – SLA), tudi gluọ̑š (Nova vas – SLA), gluọ̀š (Šentrupert – SLA), oboje brez podatka o spolu.Dol. gluọ̑ška ‘jermen, ki cepca veže z ročajem’ (Mokronog – SLA).Isln. *glǫ́ža f ‘gož’ in verjetno tudi *glǫ̑ž f ‘isto’.Verjetno ista beseda kot gọ́ža f ‘jermen, ki cepca veže z ročajem; usnjeni obroček pri cepu’ in gọ̑ž f ‘isto’, ni pa jasno, ali je interkalirani -l- posledica fonetičnega razvoja ali ljudskoetimološke naslonitve.[Metka Furlan]
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.