ESSJ ∅
nato po haplologiji nastalo sln. *gọ̑jzer (razen v kor. podjun.) in pod vplivom subst na -ar normirano kot gọ̑jzar.
Iz iste predloge tudi hrv. gòjzerice f pl ‘gojzarji’ (Jurančič 1986), v Liki gòjzerica ‘težek okovan zimski čevelj’ (Čuljat 2009), kajk. gˈojze̦rica ‘težek okovan čevelj’ (Lipljin 2002), čak. gȏjzerice ‘okovani težki hribovski čevlji’ (Krk – Turčić 2002), srb. gòjzerica ‘težek hribovski čevelj s podplatom, podkovanim z žeblji’ (Rečnik SANU).
Vnos -d- pri tipu štaj. ˈgọ:jz’der je verjetno posledica ljudskoetimološke naslonitve na sln. dial. gojzd ‘gozd’.
Po izposoji je bil pred haplologijo pripadnostni suf -er tujejezične predloge Goiser-er deloma zamenjan z domačim -ica: *gọ̑i̯zer-er → sln. gọ̑jzer-ica.
[Metka Furlan]