gosetnicaESSJ ∅
hóǝ:sɛtǝnca f ‘gosenica’ (kor. obir. – Karničar 1990; TSVK).Psln. *gǫ̏sętnica f ‘gosenica’ (Koroška);= ukr. dial. ˈhusjatnycja f ‘gosenica’ (Boryspolьje – OLA L 1, 1988: 176);
< psl. dial. (sln.-ukr.) *gǫ̋sętьnica f ‘gosenica’ < *gǫsęnьnica (?).Zaradi sln. cerklj. γaˈsiu̯n̥ca f ‘gosenica’ (Kenda-Jež Diss. 2002: 88) in tolm. γaˈsi:ǝu̯nca ‘isto’ (Čujec Stres 2010–2014), ki ob ukr. vúselьnycja ‘gosenica’, gúselьnycja ‘isto’ (Grinčenko 1907–1909) kaže na izhodno *g/u̯ǫsělьnica, kar je po disimilaciji *-n(ь)n- → *-l(ь)n- nastalo iz *gǫsěnьnica > sln. gosẹ̑nica, ukr. usínnycja ‘gosenica’, bi bilo pri *gǫ̋sętьnica možno sklepati na psl. dial. disimilacijo *-n(ь)n- → *-t(ь)n- iz iste psl. predloge. Medtem ko je disimilacija *-l(ь)n- ← *-n(ь)n- znana vsaj še pri leksemu *sanьna f ‘sanka’ v hrv. sȁone f pl ‘sani’, toda p. sanna ‘gaz za sani’ (Skok 1971–1974: III:301), primeri s *-t(ь)n- ← *-n(ь)n- niso. Zato ni mogoče izključiti, da se slov. leksem za gosenico ob nazalni osnovi *gǫsěn-/gǫsen- (k razmerju *ě : *e prim. hrv. gùsjenica, čak. gusȉnica : ukr. karp. γusẹ́lnıc’a) ni tvoril tudi iz *gǫsę̋t-. Take alternacije so bolj znane v onomastiki, prim. sln. tpn Rádeče f pl ← *Rad-ęt-i̯ane ob tpn Gorenji/Dolenji Radénci m pl ← *Rad-en-ьcь (Furlan, Ètimologija 2006–2008, 2010, 226 op. 17; Furlan, Annales 15/2, 2005, 407 z op. 3).[Metka Furlan]
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.