Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > NESSJ

Samostojni izpis sestavka

gosturnica
ESSJ s.v. stȗd
Gradivo
gostúrnica f ‘deževnik’ (rovt. (Poljane) – Pintar, LMS 1898, 164), gor. gostù:ʀǝnca ‘isto’ poleg ‘gosenica’, ‘črv’ (Kropa – Škofic Diss. 1996; J. Škofic, ustno), gostȗrn̥ca ‘deževnik’, kostȗrn̥ca ‘isto’ (Bled – Čop Diss. 1983: 97).
Rekonstrukcija in primerjalno gradivo
Isln. *gostȗrnica f ‘deževnik/gosenica ipd.’ < sln. ostȗdnica ‘isto’.
Po asimilaciji po zapornosti -rn- ← -dn- (tipološko enako sln. dial. zmarlẹ̑tka ‘pomlad’ iz *zm(l)adletka ← sln. *mlado leto ‘pomlad’ in gor. hišno ime Zȃrnek ob Zȃdnek (Peračica) < *Zadnik – Čop l.c.) in s sekundarnim protetičnim g- kot v gor. gúlca ‘ozka pot med dvema ograjenima poljema’ ← sln. úlica (Čop l.c.) nastalo iz gor. ostù:dǝnca ‘deževnik’ (Srednja vas v Bohinju – OLA L 1, 1988: 164), ostúdnica f ‘isto’ (Pleteršnik). Tako Pintar l.c.; sprejemata Ramovš 1935: 224 in Furlan v Bezlaj ESSJ: III:337.
Etimološka razlaga
S sufiksom -ica iz zvez tipa ostudna glista/žival substantivizirano iz adj ostúden, f -dna ‘ogaben, gnusen’.
Povezave
stud
[Metka Furlan]
NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika