Enako akc variantnost (ki jo izkazuje tudi br. gradivo) odraža sln. dial. prasẹ̑ < *pȏrsę : sln. knjiž. práse < *porsę̋ n ‘porcus’;
< psl. *gou̯ę̋ m, Asg gȍu̯enь ‘govedo’ (tip *korę̋ m, Asg kȍrenь ‘radix’ (ap C) → sln. korẹ̑n m ‘isto’ – Vaillant, Slavia 9, 1930–1931, 490).
Psl. *gou̯ę̋ je v psl. nazalno deklinacijo moškega spola prestrukturirani pide. korenski subst *gu̯ou̯- m/f ‘govedo, tj. krava, bik …’ (Furlan, Annales 15/2, 2005, 408; Furlan, SED 2007: 425–426) z Nsg *gu̯ṓu̯-s, Asg *gu̯óu̯-m (> *gu̯ō̃m), g *gu̯óu̯-s, prim. let. gùovs ‘krava’, sti. gáuḥ m/f, g góḥ ‘govedo’, lat. bōs m/f, g bovis ‘govedo, krava, bik’, gr. βοῦς m/f ‘govedo’, dor. βῶς, g βοός ‘isto’, stvn., srvn. chuo f ‘krava’, nvn. Kuh f ‘isto’, stir. bó f.
Ta psl. nazalni subst je bil predloga, iz katere je bil tvorjen psl. kol *gȍu̯ędь in singulativ *gou̯ę̋do.
Prehod psl. *gou̯ę̋ m med neutra v sln. in br. je razumljiv, ker se nazalne osnove moškega spola razen redkih primerov, npr. r. csl. korja m, g korene (Vaillant l.c.) v slov. jezikih niso ohranile, prim. sln. korẹ̑n m ← Asg *kȍrenь.
Sln. kraš. govo n ‘govedo’, kjer se je neakcentuirani izglasni -o prek dial. -ǝ razvil iz *-ę, prim. sȋǝmo (Grgar – SLA), sȉemo (Solkan – SLA), sȉǝmo (Miren, Oslavje – SLA) < *sě̋mę (Annales l.c.; Logar 1996: 322), je s sln. govẹ́do povezal že Bezlaj ESSJ: I:165.
Boryś, BLin 15, 1979, 47–48 ni poznal sln. gradiva in je br. dial. gaŭjá/góŭe izvajal iz psl. kol *gou̯ьje n ob *gȍu̯ędь, kar je bilo sprejeto v ÈSBM: 3:10 in SP: VIII:158.