grstESSJ gȓst
gȓst f, g grstȋ ‘kar se enkrat prime s stisnjeno dlanjo, prgišče’ (Tolminsko – Erjavec, LMS 1882/1883, 1883, 231), grst slame (Pleteršnik po Vrtovcu).Psln. *gȓ̥st f ‘prgišče’ (Z);= stcsl. grъstь f ‘prgišče’, hrv. gȓst ‘isto’, čak. gȓs, Isg gr̄šćuõn (Orbanići – Kalsbeek 1998), srb. gȓst ‘notranji del pesti’, mak. grst m ‘prgišče; pest’, pl grsti/grstovi ‘stisnjeni dlani obeh rok v obliki posodice; količina, ki se s tako oblikovanima dlanema lahko zajame’, ‘malo’, blg. grъst f ‘pest’, r. górstь ‘prgišče’, ukr. hórstь ‘isto’, br. dial. hors’c’, p. garść ‘prgišče, peščica, polna pest’, č. hrst ‘pest, peščica, prgišče’, slš. hrsť, g hrsti ‘prgišče, pest, dlan, roka’, gl. horšć, g -e ‘prgišče; šop’, dl. gjarsć, g -i ‘dlan’;
< psl. *gъ̑rstь f (ap C) ‘dlan’.< pide. dial. *H2gr̥sti- (< *H2gr̥t-ti-) poleg *H2gort-tó- v gr. ἀγοστός.Psl. *gъ̑rstь prvotno verjetno ‘dlan’, tj. ‘notranji del roke, s katerim se zajema, grabi’, kasneje specializirano na stisnjeno roko, tj. ‘pest’ (prim. hrv. dial. zgȑ̥st ‘zapestje’ (Vodice – Ribarić, SDZb 9, 1940, 150; p. nadgarstek ‘zapestje’) oz. na količino stvari, prijetih z roko.
Psl. subst je bil tvorjen iz korena, ki se ohranja v psl. *gъrtati impf ‘grabiti, kopičiti’ (npr. hrv. gȑtati gȑćēm ‘kopičiti’, r. dial. gortátь ‘grabiti’), in je soroden z gr. ἀγοστός m ‘dlan’ < *ἀγορστός (Trautmann 1923: 102; ÈSSJa: 7:212s.), pri čemer je psl. *gъ̑rstь izvorno nomen actionis na *-ti- korena *H2gert- ‘grabiti, zbirati’ (brez dentalne podaljšave gr. ἀγείρω ‘zbirati, pobirati’), gr. subst pa kljub Frisku 1973: I:14 (s starejšo literaturo) in Beekesu 2010: 1:15 ne vsebuje sufiksa *-sto-, ampak je verjetno verbalni adj *H2gort-tó- > *ἀγορστός iste glagolske predloge.
Starejše povezovanje psl. *gъ̑rstь f z let. gùrste f ‘prgišče lanu’, tudi gursts ‘isto’ (Zubatý, ASPh 16, 1894, 394; Trautmann 1923: 102; Bezlaj ESSJ: I:183 idr.) zavrača Eckert, ZSl 17/5, 1972, 611s., ki opozarja, da je let. gradivo izposojeno iz slov. jezikov (podrobno Eckert 1983: 139ss.).
Sln. tvorjenka prgíšče n << *pri-gъrstʼ-ьi̯e s sorodnimi tvorbami lahko nakazuje, da se je subst *gъ̑rstь f v zgodnji psl. verjetno sklanjal tudi še po akrostatičnem tipu (Furlan, JZ 14/1, 2008, 7–27).[Metka Furlan]
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.