grubESSJ ∅
grùb adj, f -a ‘lep, čeden’ (prleš. – Antič 2009).Psln. *grub adj (Prlekija);= p. gruby ‘debel, močan, velik; grob, surov’, gruba f ‘noseča ženska’ (citirano po SP: VIII:239);
< psl. dial. (sln.-p.) *grubъ adj (ob *grǫbъ).Ker se pri sln. adj grọ̑b, f grọ́ba < psl. *grǫbъ ob najbolj frekventnem pomenu ‘neobdelan, nedokončan; neotesan, surov (o človeku)’ pojavlja tudi pomen ‘lep, čeden’, npr. vzh. štaj. grob dečko ‘čeden fant’, groba deklina ‘čedno dekle’ (Pleteršnik), pkm. gróubi ‘velik, močan, surov’, a tudi ‘lep, obilen’, gróuba ženska ‘lepa ali noseča ženska’ (Beltinci – Novak 1996), je zaradi prleš. ujevskega vokala, ki ne more biti refleks psl. *ǫ (prim. Ramovš 1935: 177), treba izhajati iz nenazalizirane variante *grubъ (ob arealno širši nazalizirani *grǫbъ), ki jo nesporno potrjuje le še p. gruby (glej zgoraj).
Pomen ‘lep, čeden’ se je pri obeh adj verjetno razvil prek pomenske stopnje ‘debel’. Enak pomenski razvoj ‘debel’ → ‘lep, čeden’ je izpričan tudi v sln. adj fẹ̑jst ⇦ srvn. veiʒt ‘feist; debel, tolst’ (► fejst).[Metka Furlan]
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.