Fran > NESSJ

grusti

Gradivo

γˈruzt -əm impf ‘gristi, drobiti z zobmi; jesti’ (tolm. – Čujec Stres 2010–2014), tolm. grústi gruzem ‘gruditi, zerbeissen’ (Temljine – Kenda 1926); tudi kraš. γrúze̥ju ‘grizejo’ (tržaška okolica – Ramovš 1935: 65).

Pf pregrústi -zem ‘pregruditi’, zgrústi -zem ‘zgruditi, zermalmen’, npr. pes zgruze vsako kost; lešnik sem zgruzla (Temljine – Kenda l.c.).

Rekonstrukcija in primerjalno gradivo

Psln. *grusti gruzeš ‘gristi/drobiti’ (Z);.

< psl. *gruz-ti gruzešь impf (verjetno ap A) ‘gristi/drobiti’;

= lit. gráužti z *-i̯e- prez gráužiu ‘glodati, trgati’, toda let. graûzt s prez graûzu ‘glodati, drgniti ipd.’.
Psl. glagol je v prevojnem razmerju z arealno širše izpričanim ničtostopenjskim psl. *gry̋z-ti gryzèšь impf ‘gristi’, glede ojevske prevojne stopnje pa enak lit. gráužti gráužiu ‘glodati, trgati’ (ob griáužti griáužiu ‘isto’), refl gráužtis ‘prepirati se’ in let. graûzt graûžu/graûzu ‘glodati; drgniti, drgniti se do krvi; koprneti’; tematska prezenta let. graûzu in psl. *gruzèšь (> sln. dial. gruzeš) sta identična (Kurkina, Razprave SAZU/II 15, 1996, 41).
Sinonimija in prevojno razmerje med psl. *gry̋z-ti in *gruz-ti (verjetno *grűz-ti z dolžino laringalnega izvora) kažeta na prvotno atematsko sprego tega glagola, tj. pide. *g^u̯róu̯H_(?)g’^h-ti 3. os sg : g^u̯ruH_(?)g’^h-énti 3. os pl → psl. *grűz- : gry̋z-.
S tem je verjetno sorodno rez. gruzumɐ́t ‘drobiti’ (Steenwijk 1992) < *gruz-um-a-ti (?).

Povezave

gristi

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.