hlapec2ESSJ s.v. hlȃpec
hlȃpec m, g -pca ‘sezuvač, zajec’, npr. s hlapcem si je sezul škornje ‘z zajcem/s sezuvačem si je sezul škornje’; beseda označuje tudi druga različna orodja, ki služijo kot opora, podstava, pomoč pri kakem opravilu, npr. gospodinja je naslonila burkle na hlapca in porinila lonec v peč ‘… na podstavek …’; stal je na hlapcu in jemal snope iz kozolca ‘… na zdevalnem stolu = pripravi, na kateri stoji človek, ki snope žita v kozolec zlaga …’ (SSKJ; Pleteršnik); obsoš. hlà:pc ‘lestvi podobna pregrada v jaslih’ (Ivančič Kutin 2007), črnovr. ꭓłȃpc ‘priprava za sezuvanje čevljev; priprava pri kozolcu za podajanje snopja; priprava, na katero se naslonijo burkle ali lopar, ko se podaja v peč’, ‘nategač, z njim se pritrdijo doge na stavnik’, ‘železna priprava namesto zglavnika v peči’ (Tominec 1964), štaj. zgsav. xˈłåpǝc, g -pca ‘zdevalni stol; sezuvač’ (Zadrečka dolina – Weiss 1998), pkm. lápec ‘sezuvač’ (Beltinci – Novak 1996).Isln. *hlápǝc m ‘orodje za …’ (splošno).nvn. Knecht, ki označuje različna orodja za nošnjo, oporo ipd.
Prim. tudi hrv. hlȁpac ‘orodje za obdelovanje lesa’ (Rijeka – ARj), kajk. hlapecz ‘vrsta naprave v kuhinji’ (Belostenec 1740), hlȁpac, g -pca ‘priprava za obračanje ražnja’ (Jurančič 1986), lȁpac, g -pca ‘sezuvač’ (Žumberak – Skok, ASPh 33, 1912, 364), hlạ̑pe̦c, g -pca ‘isto’ (Lipljin 2002), čak. hlapȅc, Npl hlapcȉ ‘žebelj, ki povezuje jarem s plugom’ (Orlec na Cresu – Houtzagers 1985), hlȁpoc, g -pca ‘leseni zatič’ (Turčić 2002), r. holóp ‘sezuvač’ (Dalь 1955), p. chłopiec ‘sezuvač; podstavek, ki se rabi pri izdelavi sira’, pomor. xłopc ‘sezuvač’ (Lorentz 1958–1971).V slovenščini tako kot v posameznih drugih slov. jezikih so to kalki po nvn. Knecht, ki poleg ‘hlapec, servus’ označuje tudi različna orodja, ki človeku služijo kot opora, podstava, pomoč pri kakem opravilu (Grimm 1854–1971: 11:1396). Iz tega simpleksa je bilo izposojeno hrv. kajk. knẹ̑ht ‘sezuvač’ (Lipljin 2002). Zaradi polisemantičnega nvn. Knecht ‘orodje/naprava za …’ so bila za potrebe po razlikovanju, katero orodje Knecht označuje, tvorjena kompoz Stiefelknecht ‘sezuvač’ (← Stiefel ‘(visoki) škorenj’ + Knecht ‘hlapec’), tirol. n. pfànneknecht ‘breznožni podstavek za ponev’ (Schöpf 1982: 328) itd.[Metka Furlan]
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.