kelderESSJ ∅
kẹ́lder m, g -dra ‘klet’ (Pleteršnik), toda kẹ́vder, g -dra ‘isto’ (SSKJ); kor. obir. qéǝ:wdǝr, g -dra ‘isto’ (Karničar 1990), jnotr. ćȇ̦u̯dǝr (Hrušica – Rigler 1963: 63), črnovr. kȋǝu̯dḁr (Tominec 1964), gor. čė́:u̯daʀ (Kropa – Škofic Diss. 1996), dol. kiẹ́u̯dar (Šentrupert – Smole Diss. 1994).18. st.: kevdrar ‘Kellner, cellarius’, kevdrarza ‘Kellnerinn, cellariſſa’ (Pohlin 1781).16. st.: kelder ‘Weinkeller, cella’ (Megiser 1592); 17. st.: keldir ‘cellarium, hram’, en kelder ſa vinu s’ſodmi, en vinṡki hram (Kastelec, Vorenc 1680–1710), keudar ‘klet’ (Svetokriški 1691–1707); 18. st.: kęvdr ‘Keller, cellare’ (Pohlin 1781), keuder, -dra ‘Keller’ (Gutsman 1789).Isln. *kẹ́łdǝr m, g -dra ‘klet’.srvn. bav. (pozno) këlder ‘klet’;
prim. iz iste predloge tudi hrv. dial. kȅldar m, g -dra ‘klet’ (Žumberek – Skok 1971–1974: II:80).
Srvn. bav. këlder je po disimilaciji -ll- > -ld- nastalo iz srvn. këller ‘klet’, këllære ‘isto’ (Striedter-Temps 1963: 147; Snoj 2003: 269), stvn. kellari, kar je bilo izposojeno iz lat. cellārium n ‘shramba; zaloga jedil, živil’ (Kluge 1995: 437).Lat. cellārium je nomen loci, ki je bil prek adj cellarius tvorjen iz cella f ‘sobica, shramba’ (Kluge 1995 l.c.). Beseda je prvotno označevala nadzemni prostor za shranjevanje živil.
Zaradi potrjene n. disimilirane oblike z -ld- ← -ll-, ki jo izkazuje tudi sor. n. kxäldr ‘klet’ (Kranzmayer, Lessiak 1983: 92), je manj verjetna razlaga o interno sln. nastanku dentala v stranskih sklonih, tj. sln. *kẹ́łǝr, g kẹ́łra > *kẹ́łdra, kot je menil Ramovš 1924: 57, 221.[Metka Furlan]
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Dostopnost