ESSJ klóka
V rom. jezikih se je izposojenka začela uporabljati kot metaforično poimenovanje cerkvenih lestencev.
Navadno se iz iste kelt. predloge izvaja stvn. glocka ‘zvon’, klocke ‘isto’, srvn. glocke, nvn. Glocke ‘zvon’, stagl. glogga (Kluge 1995: 328), a L. Repanšek, ustno, opozarja na možnost, da je bil leksem v germ. jezike zaradi uvrstitve med nazalne osnove ženskega spola izposojen iz srlat.
Na širši areal te izposojenke v slovenščini kaže koka f ‘lestenec’, kar se je fonetično razvilo iz isln. *kłòka ‘cerkveni lestenec’.
[Metka Furlan]