Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani.
Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics,
ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko
preberete tu.
Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.
Piškotke uporabljamo za:
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.
Tiskanje
kloka
ESSJ klóka
Gradivoklọ́kaf ‘cerkveni lestenec’ (Pleteršnik po Janežiču); klʼọ̑ka ‘lestenec’ (Čiginj – SLA), klu̯ọ̑ka ‘isto’ (Most na Soči – SLA), kluọ̑ka (Grahovo ob Bači – SLA).Rekonstrukcija in primerjalno gradivoIsln.*kłòkaf ‘cerkveni lestenec’.srlat.cloc(c)a ‘zvon’ (Bezlaj ESSJ: II:46; Battisti, Alessio 1950–1957: 904) oz. bolj verjetno stfurl.*cloca; kulturna izposojenka iz krščanske terminologije.Etimološka razlagaSrlat.cloc(c)a je bilo prek hiberno lat.clocca ‘zvon’ (7. st. – Adomnán) najverjetneje od irskih misijonarjev izposojeno iz zgodnje stir.clocc ‘zvon’ (L. Repanšek, ustno), srkimr.cloch ‘zvon’ (Bezlaj ESSJl.c.; Walde, Hofmann 1938–1954: I:227) onomatopejskega izvora (Matasović 2009: 209). V rom. jezikih se je izposojenka začela uporabljati kot metaforično poimenovanje cerkvenih lestencev. Navadno se iz iste kelt. predloge izvaja stvn.glocka ‘zvon’, klocke ‘isto’, srvn.glocke, nvn.Glocke ‘zvon’, stagl.glogga (Kluge 1995: 328), a L. Repanšek, ustno, opozarja na možnost, da je bil leksem v germ. jezike zaradi uvrstitve med nazalne osnove ženskega spola izposojen iz srlat. Na širši areal te izposojenke v slovenščini kaže kokaf ‘lestenec’, kar se je fonetično razvilo iz isln.*kłòka ‘cerkveni lestenec’.Diahrona besedna družinaPovezavekokačokakloča
[Metka Furlan]
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.