Fran > NESSJ

komeč

Gradivo

ˈkumeć adv ‘komaj’, kumić ‘isto’, kumeć je revo ‘komaj je utegnil’ (primor. riž. (Sveti Anton) – Jakomin 1995), ˈkomč kej ‘komaj kaj’ (Brje na Vipavskem – M. Furlan, ustno), nad. kùmič ‘stežka, komaj’ (Špehonja 2012a).

17. st.: comech ‘ſolamente, tmuch’, Sant Tomas ie ne veriem biu, Se ie comech tega dobiu, Da ie Ieſus od ſmerti vſtau (Alasia 1607) ‘Sveti Tomaž je bil nejeveren, zato je težko/komaj verjel, da je Jezus od mrtvih vstal’.

Rekonstrukcija in primerjalno gradivo

Psln. *kòmatʼ adv ‘težko, komaj’ (Z);
nato v sln. z dial. redukcijo -a- > -ǝ-/-e-, pri čemer je refleks -i- analoški pod vplivom dial. refleksa besedotvorno variantnega sin kọ̑maj, prim. nad. kùmi ‘komaj’ (Špehonja 2012a), črnovr. kȗmi ‘isto’ poleg kȗme̦i̯ (Tominec 1964);

= hrv. dial. kȍmać ‘komaj’ (Istra, Gradiščanska – ARj), kȏmač ‘isto’, kȏmoč (Vodice – Ribarić, SDZb 9, 1940, 158), kȍmoć ‘komaj, le’ (Orbanići – Kalsbeek 1998), kõmać ‘komaj’ (Bejska Tramuntana – Velčić 2003);
< jslov. (sln.-hrv.) *kòma-tʼь adv ‘komaj’ ← *koma adv ‘isto’.
Izhodno *kòmatʼь adv ‘komaj’ je tako kot sln. kọ̑maj < *kòma-i̯ь podaljšano iz istopomenskega *koma > hrv. dial. kòma adv ‘komaj’ (Skok 1971–1974: II:131; Bezlaj ESSJ: II:59s.; Furlan, MegPlet 2008: 153 z op. 12).
Identifikacijo zapiralnega suf *-tʼь ob znanem *-i̯ь (npr. sln. zdȁj adv ‘sedaj’ < *sь-da̋-i̯ь, sln. nocọ́j adv ‘hac nocte’ < *notʼьcǭ́-i̯ь ← dem *notʼьca̋) narekuje gradivo, čeprav drugi domači adverbi nanj ne kažejo (Skok 1971–1974 l.c.). Enak morfem je bil do sedaj potrjen le v deadverbialnem adj domȁč, f -áča ‘domesticus’, hrv. dòmāći ‘isto’, srb. dòmāći < psl. *doma-tʼь (SP: IV:87–88), zato je verjetno, da je izglasni zlog jslov. adv *kòma-tʼь analoškega izvora.

Povezave

komaj

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.