Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

krgišče
ESSJ
Gradivo
kǝrˈγi:šče n ‘kraj, kjer se križata dve poti, križišče’ (Komen – Gradivo OLA).
Onimizirano v mtpn Krgišče ‘ime zaselka Orehovelj pri Novi Gorici’ (KLS: I:220), ‘ime dela Dolnje Vrtojbe’ (KLS: I:234), ‘ime zaselka Gornjega Cerovega’ (KLS: I:204), Krgíšče/Križíšče n ‘ime zaselka v Števerjanu’, it. Bìvio (Merkù 1999) (< it. bivio ‘razpotje, križišče’), Dolnje Krgíšče n ‘ime zaselka v Števerjanu’, Gornje Krgíšče ‘isto’ (Klemše 1993: 89).
Rekonstrukcija in primerjalno gradivo
Isln. *kr(i)ˈgi:šče n ‘križišče/razpotje’.
Iz sln. nomena loci križíšče n ‘razpotje’ ( sln. kríž m ‘crux’) nastalo po regresivni disimilaciji po zapornosti ž : š(č) g : š(č), prim. enak fonetični razvoj v kraš. fɛγlíščɛ ‘fižolov strok’ ob fɛžlíščɛ ‘isto’ (Štrekelj 1887: 420) < sln. *fažolišče, v Istri tudi poγˈrẹšna adj ‘požrešna’ (Gažon – Cossutta 2002: 222), poγˈrešna ‘isto’ (Trebeše – Cossutta l.c.) in k temu pogrešnost f ‘požrešnost, lakomnost’ v verzu pogrešnost prav vse, kar je lep’ga, pokvari pesmi Počasno življenje goriškega kantavtorja I. Mlakarja (Furlan, JZ 9/2, 2003, 51–58; identifikacija primera pri Mlakarju K. Kenda-Jež, ustno).
Povezave
križ
[Metka Furlan]
NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika