Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > NESSJ

Samostojni izpis sestavka

ledik
ESSJ ∅
Gradivo
lẹ́dik adj indecl ‘neporočen, samski’, tudi lẹ́dig ‘isto’ (oboje nižje pogovorno – SSKJ); kor. rož. lë́dǝq ‘samski’ (Šašel 1957), primor. riž. ˈljedeh ‘isto’ (Sveti Anton – Jakomin 1995), nad. lèjdih stàn m, g lejdiha stanú ‘samski stan’ (Špehonja 2012b s.v. single), v Goriških brdih lájdih ‘isto’ (Erzetič 2007), obsoš. lé:jde̥k ‘neporočen, samski’ (Ivančič Kutin 2007), rovt. polj. lèjdik ‘neoženjen’ (Škrlep 1999), črnovr. lȅ̦i̯tk ‘neporočen’ (Tominec 1964), dol. lä́:de̥k ‘isto’ (Smole Diss. 1994); v Čabru lˈejdek, lˈejdok ‘neoženjen’ (Malnar 2008).
Adj lë́dǝčǝn stán ‘samski stan’ (kor. rož. – Šašel 1957), pkm. lédičen, f -čna ‘samski’ (Porabje – Mukič 2005), lèdičen, f -čna ‘isto’ (Beltinci – Novak 1996), stpkm. lèdičen (Novak 2006).
18. st.: ledizhna ‘ehelos, neoshenjen, neomoshena’ (Gutsman 1789).
16. st.: ledig ‘ledig, liber’ (Megiser 1592); 17. st.: ledic ‘eſente’ (Alasia 1607) [ledik] ‘prost’, ledig ‘neoṡhenîen, preṡ ṡhene, ali preṡ moṡha’, leidig ‘liber’ (Kastelec, Vorenc 1680–1710); 18. st.: ledik ‘ehelos’ (Gutsman 1789).
Rekonstrukcija in primerjalno gradivo
Isln. *lẹ́dik adj indecl ‘neporočen, samski; prost’;
nato po dial. interkalaciji prehodnega i̯ v naglašenem zlogu nastalo *lẹ́i̯dik, na kar kažejo nadiški, briški, bovški, poljanski, črnovrški in dolenjski refleks (tu sovpad z refleksom jata) ter Kastelec-Vorenčevo gradivo; prvotni adj indecl *lẹ́dik je bil prestrukturiran v pregibnega *lẹ́dičen, f -čna (< *-ьnъ).
srvn. ledic adj ‘neporočen, samski, prost, neoviran, nezavezan’, po redukciji ledec ‘isto’, nvn. ledig ‘samski, neporočen, prost’ (Striedter-Temps 1963: 167).
Prim. iz iste n. predloge hrv. kajk. lˈẹdik adj indecl ‘neporočen’, lˈẹdiče̦n, f -čna ‘isto’ (Lipljin 2002).
Etimološka razlaga
Srvn. ledic je najverjetneje izsamostalniška izpeljanka iz stvn. lid ‘sluga’, ki je prvotno pomenila *‘takšen, ki ima slugo’ in je zato prost, svoboden (Kluge 1995: 509).
Domač denom lejtkati se ‘rešiti se koga, znebiti se koga’ je bil iz adj lẹ́dik tvorjen, preden se je pomensko specializiral v ‘samski, neporočen’.
Diahrona besedna družina
Povezave
[Metka Furlan]
NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika