lejtkati seESSJ ∅
lejtkat se -am se pf ‘rešiti se koga, znebiti se koga’, npr. Kumi sn se ga lejtkau, pa j že druč nazáj ‘Komaj sem se ga rešil, pa je ponovno tu’, lejtkuat ‘rešiti, otresti’ (cerklj. – Razpet 2006) < *lejtkovati, črnovr. lȅ̦i̯tkḁt -ḁm ‘razvozlati, rešiti’, npr. je̦ tḁkȗ zḁwḁzłḁn de̦ nḁ mȗǝrm lȅ̦i̯tkḁt ‘je tako zavozlano, da ne morem razvozlati/rešiti’ (Tominec 1964 s.v. *ledkati).adléjtkat (se) ‘odlepiti (se)’ (Hudajužna – Torkar, Traditiones 28/1, 1999, 306) < *‘rešiti (se)’, poletkati se koga/česa pf ‘rešiti se koga/česa’ (Z. Grahek, ustno brez lokacije).17. st.: ledicat ‘liberare’ (Alasia 1607) [ledikat] ‘osvoboditi’.Isln. *lẹ́(i̯)dikati (se) pf ‘osvoboditi (se), rešiti (se) (spon) ipd.’;
nato po redukciji nenaglašenega -i- in regresivni asimilaciji po zvenu nastalo *le(i̯)tkati (se).n. sich entledigen ‘znebiti se’, srvn. entlëdigen ‘osvoboditi se spon, vezi’.Zaradi -k-, ki se pri Alasiji še pojavlja v medvokalni legi, je glagol kalk po n. sich entledigen ‘znebiti se’ oz. srvn. entlëdigen ‘osvoboditi se spon, vezi’, ki je bil narejen z izposojenim adj lẹ́dik v pomenu ‘svoboden, prost’ (⇦ srvn. ledic adj ‘neporočen, samski, prost, neoviran, nezavezan’), ko se v sln. še ni pomensko popolnoma specializiral v ‘samski, neporočen’.
Korensko razmerje -ej- : -e- odraža različna denom iz dveh sln. predlog, tj. iz lẹ́jdik z domačim interkaliranim -i̯- v naglašenem zlogu in iz lẹ́dik.
V 17. st. pri Kastelcu, Vorencu 1680–1710 izpričani domač denom lédegovati ‘abjungere, ſe ẛkleniti, s’jarma ſe ſnèti, resvèsati’, lédogovati ‘extricare, reiſhiti, reſpleſti’ z -e-/-o-, ki je po redukciji lahko nastal iz sln. -i-, kaže na obstoj sinonimnega sln. denom *ledigati iz mlajše nvn. izposojenke ledig.[Metka Furlan]
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Dostopnost