Fran > NESSJ

lek²

Gradivo

lẹ̑k m, g -a ‘troha, majhna količina’, npr. zlata ni v njem niti za lek (Pleteršnik po Erjavcu); primor. riž. deme an ljek ‘daj mi malo’ (Sveti Anton – Jakomin 1995), v Goriških brdih ənliˈək ‘košček, malo’ (Erzetič 2007) < *en lek, v adverbialni rabi za lek prekratek ‘za malo prekratek’, za lek poprimi ‘za malo/za kratek čas poprimi’ (SSKJ).

Rekonstrukcija in primerjalno gradivo

Psln. *lě̑k m ‘majhna/neznatna količina’ (Z).

Prim. hrv. lijèčak m, g -čka ‘zelo malo’, npr. spavao sam liječak ‘zelo malo sem spal’ (ARj), srb. dial. lȇk ‘malo, zelo malo, troha’, za lȇčka što nije dete palo u bunar (Elezović 1932–1935) ‘malo je manjkalo, da otrok ni padel v vodnjak’, lék ‘česar je zelo malo, premalo’ (Timok – Dinić 2008), črnogor. zȁlijek adv ‘malo’ (Prošćenje – Vujičić 1995), blg. lèčъk ‘malo’, zàleka adv ‘malo’;
< jslov. *lě̑kъ m (ap C) ‘majhna/neznatna količina’, dem *lěčь̀kъ.

Etimološka razlaga

Subst *lě̑kъ m ‘majhna/neznatna količina’ je verjetno po metafori nastal iz *lě̑kъ m ‘zdravilo’ na podlagi predložnih zvez z negacijo tipa hrv. nema ni za ljek ‘ni dovolj niti za zdravilo’, srb. Pa, toj što si donel, nema ni za lek, a kamoli za edenje (Timok – Dinić 2008) ‘To, kar si prinesel, ne zadostuje niti za zdravilo, kaj šele za hrano’. Tako Skok 1971–1974, Filologija 1, 1957, 15; Skok 1971–1974: II:296 (kasneje enako BER: 3:352; ÈSSJa: 14:192ss.), ki opozarja na izposojo tega južnoslavizma v romun. leaˈcă ‘malo’.
Manj verjetno Bezlaj ESSJ: II:132, ki pri tem pomenu jslov. *lě̑kъ izhaja iz prvotnega pomena ‘ostanek’, prim. csl. otъlěkъ ‘ostanek’, in besedo povezuje z pide. besedno družino iz *lei̯k^u̯- ‘pustiti, ostati’, kamor spada csl. primeru enako sti. ati-reka- m ‘ostanek’.

Povezave

lek¹

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.