< jslov. *lètu̯a/letu̯ȁ f ‘letev’;
<< psl. NApl *letu̯a̋/lètu̯a << psl. *letu̯o̍ n.
Ker jslov. *lètu̯a/letu̯ȁ pogoja za nastanek razvoj rā > rě ne izpolnjuje in ker tudi mlajši refleksi stvn. latta ne potrjujejo morebitne preglašene n. oblike, se razlaga o izposoji ne zdi verjetna.
Na podlagi pomenskega razmerja med hrv. lèto ‘žrelo pri panju’, v Liki léto ‘vhod v panj, iz katerega čebele izletavajo’ (Čuljat 2009), čak. letȍ ‘isto’ (ČDL) in kajk. lˈẹto ‘deščica na vhodu panja, s katere odletavajo čebele’ (Lipljin 2002), srb. lèto ‘majhna odprtina pri panju, skozi katero letajo čebele’ (Rečnik SANU) < *let(u̯)o̍ (← *let-ti ‘volare’), bi bilo jslov. *lètu̯a/letu̯ȁ f ‘letev’ mogoče povezati z r. dial. lëtva ‘odprtina v čebeljem panju’, ukr. dial. lʼotvá ‘delo čebel pri nabiranju medu’ in br. dial. ljatvó ‘žrelo pri panju’ (ÈSSJa: 14:150), tudi r. letók, g -tká ‘žrelo pri panju’, ukr. dial. lʼotok, g -tká ‘isto’, br. ljatók (ÈSSJa: 14:152) in sklepati na psl. čebelarski termin *let-u̯o̍ (← *let-ti ‘volare’), ki je prvotno označeval izletavanje čebel iz panja, nato odprtino pri panju, iz katere so čebele izletavale, kasneje pa podolgovato deščico, s katero so čebelarji pokrili umetno narejeno odprtino v naravnem panju. Izhodni subst *let-u̯o̍ n ‘letenje; kar leti’ je verjetno spadal med psl. deverbativna nomina actionis na *-u̯o (Furlan, SB 2014: 149ss.) tipa *pi-u̯o n ‘pitje; kar se pije’, *melu̯o ‘mletje; kar se melje’, prim. srb. dial. mlȇvo ‘mletje’, hrv. čak. mlȋvo ‘žito za mletje’, blg. dial. mlevò, mlèvo ‘žito za mletje’, r. pskov. mólovo ‘isto’, p. mlewo ‘kar se melje’ (ÈSSJa l.c.; Vaillant 1950–1974: IV:709).
Medtem ko se je odraz psl. *let-u̯o̍ ohranil le v sln. lȇtvo n ‘palica, vtaknjena skozi odprtino v peči’ (Pleteršnik) in blg. dial. ljatvó ‘žrelo pri panju’, je bila tvorba *let-u̯o̍ z Npl *letu̯a̋/lètu̯a analoško preoblikovana v sln. letev pod vplivom subst tipa cerkev : cerkva.
Verjetno bi bilo v to sln. besedno družino treba vključiti glede zvenečega zapornika osamljeno dol. ledvíca f ‘neka šiba, palica’ (Dobrepolje – Pleteršnik). K alternaciji po zvenu prim. sln. ledvíce ‘renes’, hrv. dial. lȅdvice ‘isto’ (Istra – Skok 1971–1974: II:285), toda v Vodicah lȅtvice ‘lumbi’ (Ribarić, SDZb 9, 1940, 164).