letkaESSJ lȇtka
lẹ̑tka f ‘vreteno pri kolovratu’ (Pleteršnik), letka ‘Spulradspindel’ (Cigale 1880: 111, 155 z navedbo, da gre za terminološko izposojenko iz hrv.).Isln. lẹ̑tka f ‘vreteno pri kolovratu’; knjižna izposojenka.hrv., srb. lȅtka ‘železna palica na vretenu, na katero se natakne cev, ko se navija preja’ (Karadžić 1818; Rečnik SANU), čemur pomensko ustreza mak. letka ‘isto’ in blg. dial. lètka ‘vreteno pri kolovratu’ (Bezlaj ESSJ: II:137);
iz jslov. jezikov (srb. ali blg.) je bilo izposojeno romun. letcă f ‘Spuleisen’ (Bernard, RÉS 27, 1951, 34; Tiktin 1903–1925);
< jslov. tkalski termin *lètka; temu formalno ustreza hrv. lȅtka ‘kdor hitro in lahko hodi’ (ARj), blg. lètka ‘ptica’ (Rečnik BAN), letkà ‘deska, letva’ (BER: III:374), r. dial. lëtka ‘letanje’, ‘kar teče’, ‘žrelo pri panju’, ‘žleb, po katerem pada moka iz žrmelj’, ukr. dial. lьotka ‘žrelo pri panju’, br. dial. lëtka ‘žrelo pri panju’, ‘večja šibra’, ‘deščica pri žrelu v panju’, stč. létka ‘ptica; katera koli leteča žival’, č. letka ‘močno pero v perutnici’, slš. letka ‘močnejše pero v peruti ali repu ptic’, p. lotka ‘perutnično pero’ (Bezlaj ESSJ l.c.; ÈSSJa: 14:151ss.);
< psl. *lèt-ъka f je deverbativ iz *letěti ‘volare/currere’ (Bernard l.c.; Bezlaj ESSJ l.c.; ÈSSJa l.c.) s prvotno slovnično funkcijo nomena agentis (prim. blg. lètka ‘ptica’) in nomena actionis (prim. r. dial. lëtka ‘letanje’). Iz slednje funkcije so se razvila nomina loci (prim. r. dial. ‘žrelo pri panju’, ‘žleb …’), prek nomina instrumenti s pomenom ‘krilo’, pa tudi ‘pero …’.Osrednji sém jslov. tkalskega termina ‘palica/palčka’ je mogoče primerjati s sémom ‘deščica’ v br. dial., zaradi česar je možno, da je do pomenskega razvoja ‘žrelo pri panju’ → ‘palica/deska pri panju’ → ‘palica’ po metonimiji prišlo v čebelarski terminologiji gozdnega čebelarstva, ker je bilo žrelo pri naravnem panju znak, kje mora čebelar vanj zarezati, da bi iz njega pobral med, kasneje pa je zarezo prekril s palicami/deskami. Ker podobno pomensko razmerje odraža jslov. *lètu̯a ‘letev’ v odnosu do r. dial. lëtva f ‘odprtina v čebeljem panju’ ← psl. nomen actionis *letu̯o̍ n ‘letenje’ itd. (Furlan, SB 2014: 154ss.), je kljub Bernardu l.c. in ÈSSJa l.c. imel verjetno prav Skok 1971–1974: II:291, ki je sklepal o korenski sorodnosti med jslov. *lètu̯a ‘letev’ (► letev) in hrv. lȅtka ‘železna palica na vretenu’ ter sorodnim.[Metka Furlan]
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.