ljuljkaESSJ ljúljka
ljȗljka f ‘med žitom rastoči plevel s strupenimi plodovi’ (SSKJ), ljúljka ‘Lolch’ (Pleteršnik); kor. obir. lù:lqa ‘omotna ljuljka (v žitu)’ (Karničar 1990), nad. jùjka ‘ljuljka’ (Špehonja 2012a), v Istri ˈlulka ‘isto’ (Črni Kal – SDLA-SI: I:128), ˈlylkå (Potok – l.c.), ˈlylka (Pomjan – l.c.).Adj ljúljčen, f -čna ‘ki je v zvezi z ljuljko; od ljuljke omotičen’ (Pleteršnik).16. st.: ljuljka (BSKJ); 17. st.: lulka, lolka ‘lolium’ (Svetokriški 1691–1707), lulka, lulika ‘lolium’ (Kastelec, Vorenc 1680–1710); 18. st.: lulèka ‘Trespe, Post, zizanium’ (Pohlin 1781), lulka ‘Unkraut’, ‘Unkraut, Trespe’, luleka ‘Unkraut, Trespe’ (Gutsman 1789).Psln. ftn *lʼúlʼka f ‘Lolium’ (< *lʼúlʼ-ьka < *lʼúlʼ-ъka);
manj verjetno *lʼulʼ-ika s ftn suf *-yka.Prim. hrv. ljȗlj m ‘Lolium temulentum’, ljuljak m, g ljuljka ‘isto’ (Stulić 1806), čak. jũj m, g jūjȁ ‘Lolium perenne’ (Šimunović 2006), v Istri ljũlj m, g ljūljȁ ‘vrsta plevela v pšenici’ (Orbanići – Kalsbeek 1998), srb. ljȗlj ‘Lolium temulentum’, blg. ljùlja ‘Convolvulus sepium’, č. lilek ‘Solanum nigrum, Lolium’, slš. ľuľok ‘Solanum’, p. lulek, g lulka ‘Hyoscyamus’;
< psl. (pozno) ftn *lʼúlʼь m (ap B) ‘Lolium’.rom. *ˈlʼọ:lʼu ‘ljuljka’ iz lat. lolium ‘ljuljka’;
z regresivno palataliziranim rom. vzglasnim *l-, ki se odraža v it. refleksu glioglio ‘ljuljka’ ob loglio ‘isto’; iz lat. predloge je bilo izposojeno stvn. lolli ‘Lolium’, srvn. lul(i)ch, lulche ‘isto’ (z razvojem srvn. ch iz j – Kluge 1995: 525), nvn. Lolch (Berneker 1908–1913: I:758; Machek 1968: 333; Bezlaj ESSJ: I:146; Snoj 2003: 361; Skok 1971–1974: II:330; Sławski 1952–1982: IV:378; BER: III:579).
Skok 1971–1974 l.c. je menil, da je vzglasni palatalni *lʼ- interno slov. nastanka.Brez pojasnjene etimologije (de Vaan 2008: 348).
Ker gre za strupeno rastlino, ni verjetno, da bi bilo lat. lolium povezano z bask. olo, olho ‘oves’ in zato mediteranskega izvora, kot se sklepa v Battisti, Alessio 1950–1957: 2262. Korensko povezovanje s sti. lólati ‘sem in tja se premikati’ (Rozwadowski pri Walde, Hofmann 1938–1954: I:319) ni bilo sprejeto (de Vaan l.c.).
Le v Medvedovem rokopisu iz 19. st. zabeležen ftn ljȗlj m ‘Bromus tectorum’ se ne potrjuje v nobeni od slovenskih leksikalnih zbirk, zato je bil verjetno prevzet iz hrv.[Metka Furlan]
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.