ESSJ mílo
19. st.: mjílar ‘Seifenſieder’, mjilovár m, g -rja ‘Seifenſieder’, mjíliti -im ‘ſeifen’, adj mjilnàt ‘ſeifig, voll Seife’ (Murko 1833a).
Prim. s č. sorodno in enako csl. mylo ‘sabanum, sapo’, hrv. zastar. mȉlo ‘isto’, srb. zastar. mȉlo, blg. dial. mílu ‘milo’, r. mýlo, ukr. mýlo, br. mýla, p. mydlo, slš. mydlo, gl., dl. mydło;
< psl. *my̋-dlo n (ap A) ‘sredstvo za umivanje’.
Domače poimenovanje sredstva za umivanje je že med 8. in 10. st. začela izpodrivati izposojenka žefa f (Gutsman 1789) ⇦ stvn. seif(f)a ‘milo’, kasneje in že pred letom 1200 pa žȃjfa f ⇦ zgornje srvn. bav. żaife ‘milo’. Izposojenka sopun m ‘milo’, ki jo v 18. st. navaja Gutsman 1789: ſopun ‘Seife’, ſopunati ‘seifen’, ſopunar ‘Seifensieder’, ſopunaria ‘Seifensiederei’, ſopunaſt ‘Seificht’ (⇦ hrv., srb. sàpūn m ‘milo’), se v sln. ni uveljavila.
[Metka Furlan]