oškrbaESSJ ∅
oškrba f ‘kladivce za klepanje mlinskih kamnov’ (primor. riž. (Rižana) – Filipi, NarP 2011: 102), ˈuoškǝ:rba ‘isto’ (Miši pri Dekanih – l.c. z dvomljivo dolžino v nenaglašeni poziciji).Psln. *oskr̥ba f ‘mlinarsko kladivce’ (Istra).Prim. p. dial. oskarb ‘obojesečno kladivce za klesanje kamna pri žrmljah’ (Karłowicz SGP; Bezlaj ESSJ: II:256; Boryś 2005: 399) ⇨ ukr. óskarb ‘špičasto kladivo za klesanje mlinskih kamnov’ (Miklošič 1886: 228; ESUM: 4:222);
< psl. dial. (sln.-p.) *oskъrba/oskъrbъ ‘mlinarsko kladivce’ << psl. *oskъrda/oskъrdъ ‘isto’.Zaradi sln. sin oskȓda (Goriška brda – Pleteršnik) in oškŕd (Pleteršnik po Janežiču 1893), ki tako kot stcsl. oskrъdъ ‘instrumentum lapicidae’, hrv. dial. škrt ‘kladivce za klepanje kamnov’ (območje reke Mirne – Starec 2002: 65) z aferezo vzglasnega o-, r. dial. oskórd ‘orodje za klesanje kamnov pri žrmljah’, stslš. oškrda ‘večje kladivo za grobo klesanje kamna’, p. dial. oskard ‘obojesečno kladivce za klesanje kamna pri žrmljah’ odražata psl. *oskъrda ‘kladivo’ in *oskъrdъ ‘isto’ (Bezlaj ESSJ: II:256s.; ÈSSJa: 29:199), sln. in p. leksem z -b- lahko kažeta, da sta se psl. termina *oskъrda in *oskъrdъ verjetno že v psl. pod vplivom ljudsko etimološke naslonitve na besedno družino *skъrb- preoblikovala v psl. dial. *oskъrba/oskъrbъ ‘mlinarsko kladivo’, preden se je iz pomena ‘rezati, praskati’ (prim. sln. škŕba ‘raza, razpoka, luknja (v zobeh)’, bkr. óškrba ‘oškrbljen lonec, vrč’, sorodno lit. sker̃bti skerbiù ‘globoko vrezovati’) skoraj na vsem slov. območju specializirala na označevanje skrbi, tj. občutka, ko nas kaj pretirano razdvaja, reže, gloda, grize ipd. (Furlan, TESDL 2012, 84–86).
Zaradi popolne pomenske in precejšnje fonetične prekrivnosti s sln. oskȓda in sorodnim ni verjetno, da bi sln. oškrba in p. oskarb bili samostojni tvorbi besedne družine *skъrb- ‘rezati ipd.’, kot se za p. leksem sklepa v ÈSSJa: 29:196.[Metka Furlan]
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Dostopnost