ESSJ ∅
[Metka Furlan]
Samostojni izpis sestavka
pavijanGradivo pȃvijan m, g -a ‘afriška, v skupinah živeča opica s podaljšanim gobcem’, tudi pavijȃn ‘isto’ (SSKJ), pāvijan/pavijān ‘Pavian’ (Pleteršnik). 18. st.: pafian ‘Pavian, velkorepa merkouza’ (Gutsman 1789). Rekonstrukcija in primerjalno gradivo Isln. *pȃvija/paviján m ‘Papio cynocephalus’. n. Pavian ‘pavijan’ (Verbinc 1974: 532; Snoj 2003: 499), kar je bilo pred 16. st. izposojeno iz niz. baviaan ‘pavijan’, to pa tako kot agl. baboon ‘isto’ iz frc. babouin ‘pavijan’ poleg ‘bedak; groteskna majhna žival’ (Kluge 1995: 618; Onions 1967: 67), it. babbuino ‘pavijan’ (14. st.), ‘bedak, nerodnež’ (16. st.), it. trž. babuin ‘bedak, nerodnež’ (Kosovitz 1968; Doria 1987; LEI: IV:67s.), port. baboyonos ‘pavijan; bedak, nerodnež’, srlat. babewynus ‘simiae species’, baboynus ‘idem’ (du Cange 1883–1887), denom babuinare ‘inicialke rokopisa okrasiti s spakami, pavijani ipd.’ (LEI: IV:68 op. 18). Etimološka razlaga Rom. leksem je tvorjenka iz rom. onomatopejskega korena *bab(b)-/pap- v pomenski stopnji ‘bedast, neumen’ (Battisti, Alessio 1950–1957: 390; LEI: IV:67ss.). Izhodiščni pomen je torej ‘bedast, neumen’ in nakazuje, da opica v Evropi nikoli ni slovela po inteligentnosti (Doria l.c.). Diahrona besedna družina Povezave babion babuin
Deli geslo
Dostopnost