piskaloESSJ ∅
pískǝlo n ‘lulček pri dečkih’ (Goriška brda – Erzetič 2007 z oznako prostaško).Psln. *pȉskadlo n ‘s čimer se urinira’ (Z);= hrv. pȉškalo n ‘otrok, ki pogosto urinira’; prim. še hrv. pȉško m ‘otrok moškega spola, ki pogosto urinira’, pȉška f ‘otrok ženskega spola, ki pogosto urinira’, pȉškati pȉškām impf ‘urinirati’ (Lika – ARj), pȉša ‘deklica’, píša ‘spolni organ pri dečkih’ (Lika – Čuljat 2009);
< jslov. (sln.-hrv.) verjetno *pi̋skadlo n ‘lulček’, kasneje po principu pars pro toto ‘deček, ki urinira’.Čeprav je v istem sln. govoru leksem homonimen s pískǝlo ‘piščal’ (Erzetič 2007) < *pi̋skadlo ← *pi̋skati impf ‘tibia canere’, se zaradi nepotrjenega pomenskega razvoja ‘piščal’ → ‘moški spolni organ’ ne zdi verjetno, da bi bila homonima medsebojno sorodna, ampak je sln.-hrv. nomen instrumenti *pi̋skadlo ‘ud, s katerim se urinira’ soroden s sln. dial. píščiti impf ‘cureti’ (bkr. – Šašelj 1906–1909: I:286), hrv. píštati píštīm ‘brizgati’ (della Bella 1728, Stulić 1806 – ARj), čak. pišćȁt pišćĩ ‘brizgati’ (ČDL), pišćȁt pišćȏ ‘brizgati’ (Šimunović 2006), ki kaže, da je ob tranz *pi̋skati, ki ga posredno lahko potrjuje slš. piskor ‘cev, iz katere brizga voda’ (Kálal 1924) < *pisk-orъ, obstajal tudi intranz *pišča̋ti (< *piskěti).[Metka Furlan]
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.