< jslov. (sln.-hrv.) *Tpȍ-hyš/ž-ьstu̯o n kol ‘premični predmeti v hiši’;
V zvezi s tem je zanimiv zapis iz 17. st. pohiṡhtvu v’eni hiſhi, kar ṡhebel, ali zhaul ne darṡhy ‘ruta casa’ (Kastelec, Vorenc 1680–1710), ‘ruta et caesa’, tj. ‘premičnine’, ki kaže, da je bila beseda v sln. uporabljana za označevanje vseh premičnih predmetov v hiši. Toda v dveh kor. govorih izpričan pomen ‘kmetija, grunt’, prim. pušȋštu̯o (Hodiše/Keutschach – SLA), poꭓȋštu̯ǝ (Čahorče/Tschachoritsch – SLA) je – sodeč po izposojenki havžinga f ‘kmetija, grunt’ (Kostanje/Köstenberg, Škocjan, Globasnica/Globasnitz, Rinkole/Rinkolach, Vidra vas/Wiederndorf, Zgornja Kapla – SLA) ⇦ bav. avstr. *hawžung f – kalk po n. Hausung ‘prebivališče, stanovanje’ (Grimm 1854–1971: 10:694), srvn. hûsunge ‘stanovanje, hiša, kompleks hiš’ (Lexer 1872–1878), ki je v sln. prvotno označeval osrednje stanovanjsko poslopje, nato pa se je pomen razširil na celotno imetje s stanovanjskim poslopjem vred.
K posameznim pomenom tega pomenskega niza prim. pohiſhtvu ‘Behauſung, Haus’, ‘Gehäuſ’ (18. st. – Gutsman 1789), tj. ‘prebivališče, hiša’, pohishtvu ‘aedificium’ (17. st. – Kastelec, Vorenc 1680–1710), tj. ‘zgradba’, stpkm. poíštvo ‘premoženje, imetje’ (Novak 2006).
Sinonimni kalk pohȋšje n ‘Hauseinrichtung’ (Murko 1833a), tj. ‘stanovanjska oprema’ se ni uveljavil.