Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > NESSJ

Samostojni izpis sestavka

pušenšank
ESSJ ∅
Gradivo
púšenšánk m ‘začasni vinotoč na Štajerskem’ (SEL: 676), tudi púšelšánk ‘isto’ (SEL l.c.); dol. pú̦:še̥lšǝŋk m (Šentrupert – Smole Diss. 1994: 196); na Štajerskem in na Dolenjskem je bolj pogosta druga varianta, beseda pa se vse bolj uveljavlja kot ime prireditev (H. Dobrovoljc, ustno).
Rekonstrukcija in primerjalno gradivo
Isln. *púšǝnšánk m ‘s šopkom svežih zelenih vej ali cvetja označen začasni vinotoč, v katerem so kmetje za določen čas smeli prodajati vino, druge pijače in tople jedi lastne predelave’.
bav. avstr. Buschenschank ‘vinotoč na prostem’, tudi Buschenschenke ‘isto’ (ÖWb30), po krnitvi tirol. n. Buschn ‘vinotoč z izveskom šopka iz jelkinih vejic’, npr. In den Wirtshaisern und puschen ist Wein zu schenken verbotten worden (Schöpf 1982).
Etimološka razlaga
Bav. avstr. Buschenschank/Buschenschenke je kompoz iz dem Buschen ‘šopek cvetja, vejic ipd.’ in Schank m ‘točilnica’, Schenke f ‘isto’ k schenken ‘točiti’, torej ‘točilnica s šopkom (kot izveskom)’.
Pravica do pušenšankov, za kar se na Primorskem uporablja izraz osmíca, je bila kmetom v Avstro-Ogrski dodeljena za časa Jožefa II.
Sln. varianta púšelšánk je nastala internoslovensko iz prvotnega púšenšánk, ker je bil prvi del kompoz zamenjan z bolj znanim sln. dial. sin púšelj m, g -šlja ‘šopek’ iz bav. avstr. Puschel ‘šopek’, nvn. Büschel ‘šop’, dem k Busch ‘grm’. Manj verjetno je, da bi sln. púšelšánk iz púšenšánk nastalo po disimilaciji n : n > l : n tipa aplenica iz apnenica (Ramovš 1924: 314).
[Metka Furlan]
NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika