rajsnedeljESSJ ∅
ˈʀai̯snẹ́:dǝl m, g -na ‘risalni žebljiček’ (gor. (Kropa) – Škofic Diss. 1996), rovt. cerklj. rajsníedl, resníedl ‘isto’ (Razpet 2006), polj. rájsnédl (Škrlep 1999), štaj. zgsav. ˈra:jksˈnẹ:ďl̥ (Spodnje Kraše – Weiss, JZ 7/1–2, 2001, 338).
Beseda je v sln. pogovornem jeziku širše znana, a v slovarskih zbirkah redko zabeležena.Isln. *ˈra:jsˈne:dǝlʼ m, g -na ‘risalni žebljiček’.avstr. n. *Reißnädel ‘risalni žebljiček’, dial. refleksa za avstr. Reißnägel ‘isto’ ob nepreglašeni varianti Reißnagel (ÖWb30).Avstr. n. Reißnägel/Reißnagel ‘risalni žebljiček’ je kompoz iz reissen ‘trgati’ in nagel m ‘žebelj’, ker označuje žebljiček, ki se je sprva le v risarski stroki uporabljal za pripenjanje papirja na podlago, pri čemer se je papir z risalnim žebljičkom preluknjalo, tj. pretrgalo.
Ker je v sln. govorih razvoj gl > dl lahko le analoški na podlagi soobstoja dvojnic tipa dláka/glaka (< sln. dláka < psl. *dolka) v istem mikrosistemu, ni verjetno, da bi konzonantna skupina dl iz prvotne gl nastala šele interno slovensko oz. v posameznih sln. govorih, kot za štaj. leksem predpostavlja Weiss l.c., ko navaja predlogo izposoje v n. Reißnagel.
Sodobni sin za rajsnedelj in risalni žebljiček je pripenjalček (SSKJ).[Metka Furlan]
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.