ČeplezESSJ ∅
Čéplez m, Lsg v Čéplezu ‘ime naselja v o. Cerkno’, adj čépleški/čepléški, etn Čepležàn/Čeplešàn (SKI), cerklj. Číeples, adj čeplejsk ‘čepleški’, etn Čeplešán (Razpet 2006).Leta 1377 in villa de Ciples (Tolminski urbar – Kos 1948: 79).Psln. ftn *čèplěz m ‘Asphodelus, zlati koren’ → tpn *Čèplěz.Prim. hrv. čèpljez m ‘Asphodelus’ (HER), čȅpljēs ‘Asphodelus’ (ARj), čeplis ‘Asphodelus’ (Mikalja 1649), čepljez, čepliz, čepljis in tudi čeplješt, vse ‘Asphodelus’ (Šulek 1879), mak. tpn Čeples ‘ime nekdanje vasi v okolici Velesa’ (Stankovska 2002: 422; S. Torkar, ustno);
< jslov. *čepe̋lzъ/čèpelzъ m ‘Asphodelus’.Jslov. ftn *čepelzъ m je verjetno deverb iz *če-pelz-ti sę ‘(težko) se vzpenjati’, na katerega posredno kažejo sln. tolm. čeplẹ́ziti se impf ‘laziti, plaziti se’, pf iščeplẹ́ziti se, npr. Se userod čepljez, ni čudna … ‘Se povsod plazi, zato ni čudno …’, Ki je ščepljezu gare nikam! ‘Kaj je lazil tjagor nekam!’ (Pečine na Šentviški planoti – S. Torkar, ustno), srb. dial. čepljézi se ‘(težko) navzgor iti’, ‘spakovati se’, iščepljézi se ‘težko navzgor iti in si pri tem pomagati z rokami in nogami’ (timoško območje) z ekspresivno palatalizacijo l → lʼ, blg. čeplézi sъ ‘vzpenjati se, plezati se’ (ÈSSJa: 4:55; Anikin, Ètimologija 1980, 1982, 45 op. 20; Bjeletić 2006: 64s. brez sln. gradiva; Furlan, SR 56/2, 2008, 13–14).
Rastlina Asphodelus je bila s *če-pelzъ najverjetneje poimenovana po značilnem ob steblu dvigajočem se šopu listov, čeprav je tudi možno, da bi bilo s *če-pelzъ označeno njeno steblo, ki se neolistano dviguje nad njimi (Furlan l.c.). Drugačna semantika v formalno enaki tvorbi srb. dial. čepljéz ‘kdor dela grimase’ (Timok – Dinić 2008) je razložljiva z vplivom pomenskega polja glagola, ker se je na območju Timoka pomen ‘(težko) se vzpenjati, plezati’ na podlagi dejstva, da je tako dejanje povezano s človekovim posebnim položajem, zlasti rok in nog, razširilo na označevanje dejanj, ki so povezani s spakovanjem ipd.
Stankovska l.c. je samo za mak. tpn domnevala izvor v nepotrjenem atpn *Čeples, v katerem naj bi se ohranjal kompoz *čęp-lěsъ iz mak. čepi ‘širiti, odpirati, razširiti; smejati se; zgrabiti’ + *lěsъ m ‘lignum/silva’, Loma, OPr 42, 2004, 484 op. 18 pa je izhajal iz etn *Čepi-lěsi ‘tisti, ki krčijo gozd’, prim. srb. odseći drvo na počep ‘drevo v zemljo posekati tako, da se ne vidi, kje je bilo’. Matasović je hrv. ftn izvajal iz kompoz. iz *čepъ m ‘odrezan kos lesa’ + *lěsti lěžeši ‘lesti’ (Matasović pri Furlan l.c.), pred njim pa je Skok 1971–1974: II:44 še mislil na rom. izposojenko z izvorom v lat. caepa ‘čebula’.[Metka Furlan]
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.